Madžarska ne samo da ne izvaja, temveč tudi krši sklepe leta 1993 sklenjenega dvostranskega Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, ki predstavlja temeljno pravno podlago za zaščito pravic obeh narodnih skupnosti. To je osnovna ugotovitev delegacije Komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki se je prvi dan tridnevnega obiska na Madžarskem sestala s predstavniki slovenske narodne skupnosti v tej državi.
Ob tem, da ne zagotavlja denarja za delovanje manjšine, Madžarska tudi ne priznava, da je sistem mednarodnih obveznosti nad notranjo zakonodajo, prav tako pa ji ni v interesu sestajanje mešane meddržavne komisije, ki se ni sestala že dve leti. Vodja delegacije komisije DZ Janez Kramberger je zato napovedal, da bodo v sredo in četrtek v Budimpešti madžarske sogovornike na to opozorili in zahtevali ukrepanje.
Komisija, ki je v tej sestavi prvič obiskala Porabje, je že na začetku obiska na generalnem konzulatu v Monoštru od predstavnikov slovenskem manjšine slišala veliko očitkov na račun madžarske vlade oziroma države. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnoek je opozoril, da je kljub nekaterim uspehom, doseženim zaradi sporazuma med državama, težava v tem, da ga madžarska stran ne izvaja oziroma krši, na to pa je potrebno opozoriti tudi madžarskega predsednika Ferenca Madla, ki bo prihodnji teden obiskal Slovenijo.
Notranja zakonodaja nad mednarodno?
Generalni konzul Marko Sotlar je povedal, da se pri izpolnjevanju obveznosti iz sporazuma Madžarska izgovarja na notranjo zakonodajo, ki da ne predvideva tega, kar je zapisano v sporazumu, pa čeprav je bil slednji podpisan pred sprejetjem njihove notranje zakonodaje. Zato se naša stran o vprašanju posvetuje z mednarodnimi pravniki in če Madžarska sporazuma še naprej ne bo izvajala, bodo o tem obvestili mednarodne institucije.
Težave medijev in šolstva
Po oceni predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša je največji problem manjšine financiranje, po desetih letih so namreč tudi samoupravi zmanjšali proračun za 10 odstotkov. Čeprav imajo manjšine pravico do svojega poslanca v parlamentu, v praksi to še vedno ni uresničeno.
Franc Mukič, glavni urednik Radia Monošter, ki deluje štiri leta in pol, je dejal, da se le s težavo upirajo velikanski asimilaciji. Radio, ki bi moral delovati že 50 let, pa zdaj ne more opravljati svojega poslanstva, saj po eni strani nima zagotovljenega denarja, po drugi pa ni primerne slišnosti signala. Radio Monošter oddaja le po uro na dan in ima tri zaposlene, v Sloveniji pa imajo Madžari kar 13 ur lastnega programa. Letos za delovanje niso dobili niti forinta, dovoljenja za postavitev radijskih pretvornikov, prek katerih bi jih slišali Porabci v bližnjih vaseh, pa prav tako ne dobijo, saj se Budimpešta spreneveda.
Nič kaj bolje - predvsem zaradi financiranja - ni pri časniku Porabje, ki izhaja dvakrat mesečno. Po besedah glavne urednice Marijane Sukič tudi oni letos niso dobili niti ficka, saj sistem financiranja ni urejen, kljub sporazumu med državama pa jih Madžari mečejo v isti koš z drugimi 12 manjšinami.
Izjemno pereča in kompleksna je tudi problematika v šolstvu, edinem mestu, kjer se sistematično poučuje slovenski jezik oziroma, kot je poudarila svetovalka za slovenski jezik Valerija Perger, na novo uči, ne le ohranja. Porabski Slovenci imajo tri narodnostne šole, ki so del madžarskega šolskega sistema in se slovenščino poučuje le kot predmet, učni jezik pa je povsod madžarščina. To niso dvojezične šole, kot jih imajo Madžari v Sloveniji, analize pa so pokazale, da je model absolutno nezadovoljiv, financiranje pa nezadostno in nesistemsko. Denar dobijo šole "po glavi" učenca, kar pomeni zelo malo, lansko jesen pa jim je grozilo celo zaprtje šol.
Vodja slovenske delegacije Kramberger je na koncu srečanja povedal, da bo komisija na vse probleme madžarsko vlado in parlamentarce opozorila in da tudi za porabske Slovence pričakuje pozitivno diskriminacijo, kot jo ima madžarska manjšina v Sloveniji. Kramberger se je strinjal, da so izgovori o tem, da je mogoča le ura programa radia Monošter in da ni mogoče zagotoviti radijskega signala, sprenevedanje, zato se bodo poskušali z drugo stranjo dogovoriti tudi o časovnih rokih, v katerih bodo začeli probleme reševati.
