Kot je Žan Mahnič zapisal v pobudi, naslovljeni na vlado, so bile v javnosti objavljene informacije o večkratnih zasebnih potovanjih predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar v Rusko federacijo ter o povezavah oseb iz njenega neposrednega zasebnega kroga z Rusijo, "za katere lahko glede na njihove življenjepise utemeljeno sumimo, da so del ruske vohunske mreže na evropskih tleh".
V javnosti so se pojavile informacije o več zasebnih potovanjih predsednice republike v Rusijo ter o povezavah oseb iz njenega neposrednega kroga z Rusijo. Po objavljenih podatkih naj bi predsednica skupaj z dolgoletno prijateljico Viktorjo Krivolucko med letoma 2015 in 2022 večkrat obiskala Moskvo in Sankt Peterburg, med drugim konec decembra 2021 in v začetku januarja 2022, tik pred začetkom ruske agresije na Ukrajino.

Dodatna vprašanja po njegovem mnenju odpira povezava med nekdanjim naslovom Krivolucke v Krasnojarsku in Romanom Jegličem, nekdanjim namestnikom direktorja slovenske obveščevalne službe VIS, ki je pozneje deloval v Rusiji. Mahnič tudi piše, da so v uradu predsednice potrdili, da se je Pirc Musarjeva z Jegličem v preteklosti srečala, kar pa so nam v njenem uradu eksplicitno zanikali.
Krivoluckaja na očitke odgovarja, da s tujimi obveščevalnimi organizacijami ni nikoli sodelovala, priznala pa je, da sta bila z Jegličem nekaj let par v času, ko sta oba delala za predstavništvo slovenskih podjetij v Krasnojarsku. Zdaj že vsaj 15 let nima stika z njim. Da je s tem seznanjena tudi Pirc Musarjeva, so nam včeraj potrdili v predsedničinem kabinetu, a da predsednica takrat Krivoluckaje še ni poznala. Poleg tega so nam iz njenega kabineta sporočili še, da je bila Krivoluckaja pred sprejemom v državljanstvo Republike Slovenije ustrezno varnostno preverjena ter da v primeru, da bi pri njej ugotovili varnostna tveganja, slovenskega državljanstva leta 2016 ne bi smela pridobiti, a da takšna tveganja očitno niso bila ugotovljena.
Mahnič meni, da okoliščine zahtevajo protiobveščevalno-varnostno presojo, saj bi lahko nakazovale povezave z rusko obveščevalno mrežo. Pri tem izpostavlja tudi ustavni položaj predsednice republike, ki predstavlja državo, je vrhovna poveljnica obrambnih sil in ima pri opravljanju funkcije dostop do najobčutljivejših tajnih in obveščevalnih podatkov Slovenije ter njenih zaveznikov.
Po Zakonu o tajnih podatkih ima predsednik republike zaradi opravljanja funkcije dostop do tajnih podatkov brez običajnega dovoljenja, vendar zakon določa, da nihče ne sme biti seznanjen s tajnimi podatki prej ali v večjem obsegu, kot je potrebno za opravljanje njegove funkcije. Glede na članstvo Slovenije v Natu in EU ter Rusijo kot eno ključnih protiobveščevalnih groženj zato poslanec poziva k največji previdnosti pri varovanju slovenskih in zavezniških tajnih podatkov.
Prejemniki informacij Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) pa so določeni v 6. členu zakona o Sovi, ki določa, da Sova o svojih ugotovitvah obvešča tudi predsednico republike, kadar gre za zadeve iz njene pristojnosti, so danes za STA pojasnili na Sovi.

Kaj predlaga vladi?
Mahnič vladi predlaga, naj SOVA, OVS, MORS in drugi varnostni organi do nadaljnjega prenehajo predsednici republike in njenemu uradu posredovati obveščevalna in varnostna poročila.
Hkrati naj pristojni organi opravijo protiobveščevalno-varnostno presojo okoliščin, povezanih s predsedničinimi potovanji v Rusijo ter njenimi stiki in stiki oseb iz njenega kroga z morebitno tveganimi posamezniki.
Vladi predlaga tudi preverbo, ali zakonodaja zagotavlja dovolj varnostnih mehanizmov pri najvišjih državnih funkcionarjih z dostopom do tajnih podatkov, ter po potrebi spremembo Zakona o tajnih podatkih.
Pri tem poudarja, da pri varovanju tajnih podatkov ne sme biti političnih izjem in da mora biti do razjasnitve okoliščin nacionalna varnost prednostna pred dostopom predsednice do najobčutljivejših podatkov Slovenije in njenih zaveznic.
Predsednica ostro zanika namigovanja: 'Popolnoma neresnične trditve in obtožbe'
Iz Urada predsednice republike so v odzivu sporočili, da je predsednica na podlagi zakona upravičena do posredovanja informacij Sove, kadar gre za zadeve iz pristojnosti predsednice republike. Predsednica republike do tajnih podatkov lahko dostopa na podlagi zakona in brez posebnega dovoljenja, na enak način kot tudi nekateri drugi funkcionarji, vključno z vsemi poslanci, tudi Žanom Mahničem in člani Knovs.
"Ostro zanikamo namigovanja, da predsednica republike sodeluje z rusko vohunsko mrežo. Prav tako celoten njegov dopis temelji na popolnoma neresnični trditvi, da je UPRS potrdil, da se je predsednica republike v preteklosti srečala z Romanom Jegličem. Tega UPRS ni nikoli zapisal. Nasprotno, predhodno smo povedali, da predsednica republike Romana Jegliča osebno ne pozna in se z njim ni nikoli srečala," so poudarili.
"Glede na narativ, ki ga želi poslanec Mahnič ustvariti s svojimi neresničnimi obtožbami, pa bi pričakovali, da potemtakem službe, ki jih navaja, prav tako svojih poročil ne bi podajale vpletenim v sum vmešavanja izraelskih paraobveščevalnih agentov v slovenske parlamentarne volitve," so še dodali.
Odziv Svobode in SD
Vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic meni, da je Mahničev poziv del sistema rušenja temeljev države, "ki ni dober". Kot je dejal v današnji izjavi, je rušenje sistemov in institucij postalo model. "Prejšnji teden je nekdo grobo, grdo, neprimerno označil ustavne sodnike, zdaj se poziva k ukrepu zoper predsednico države," je ugotavljal Sajovic.
Ocenil je, da predsednica države svojo funkcijo opravlja tako, da jo ljudje množično podpirajo, ter spomnil, da je za razliko od poslancev neposredno izvoljena. Osebno pa se mu zdi "kar malo cinično in zavajajoče", da "bi tisti, ki bi prepovedovali predsednici, da dobiva zaupno pošto, v Moskvo poslali predsednika državnega zbora".
V SD poudarjajo, da resne obtožbe zahtevajo resne dokaze. V nasprotnem primeru ne gre za varovanje države, ampak za še en politični konstrukt, namenjen diskreditaciji institucij in ljudi, ki SDS niso po volji, so zapisali v pisnem odzivu za STA.
"Če bi Žan Mahnič enako vnemo, kot jo kaže pri iskanju ruskih vohunov okoli predsednice republike, namenil razčiščevanju obiskov izraelskih obveščevalcev na sedežu SDS, bi bila njegova skrb za nacionalno varnost precej bolj prepričljiva," so še dodali.


























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.