Majhni nasveti za velike prihranke

6. marec je svetovni dan varčevanje z energijo. Slovenci se, kot je ugotovila lanskoletna raziskava, pri tem nismo najbolj izkazali. Le tretjina vprašanih je namreč dejala, da po uporabi vedno izklopi električne aparate. Več kot polovica jih to stori le včasih, štirje odstotki pa so priznali, da so pri njih vedno vklopljeni.

A pozivi k večji varčnosti so vedno glasnejši. Po eni strani s tem pomagamo okolju, po drugi pa lastnemu žepu. Manjša poraba namreč pomeni tudi manjše račune. Pomagalo bo že nekaj preprostih trikov. Veliko prihranimo, če ugašamo luči, kjer jih ne potrebujemo, dober nasvet je tudi zamenjava običajnih žarnic z varčnimi. Zavese na oknih naj bodo tanke in prosojne, odvečne svetlobe pa se raje znebimo z dodatnimi senčili. Delovne površine naj bodo čim bližje okna. Tistim, ki šele gradite, bo morda prišel prav tudi ta nasvet: prostori, v katerih se porabniki podnevi najdlje zadržujejo, naj imajo okna obrnjena proti jugu ali zahodu.

Poraba energije je odvisna tudi od temperature prostora. Že dve stopinji, 22 namesto 20 stopinj Celzija, pomenita 12-odstotno večjo porabo energije. Poskrbimo tudi, da bodo vsa okna in vrata dobro zatesnjena.

Kje so potratneži?

Prvi korak pri varčevanju lahko naredimo s pomočjo posebne naprave, ki meri porabo gospodinjskih aparatov. Z njim ugotovimo, kaj 'požre' največ elektrike in nam torej najbolj viša račune. Uporaba je preprosta, merilnik priključimo na vtičnico, nato pa nanj priključimo aparat in začnemo spremljati porabo. Priporočljivo je, da to delamo najmanj teden dni. Merilnik lahko kupimo, Elektro Ljubljana pa ga daje tudi v najem.

Po podatkih iz leta 2004, ki jih navaja Elektro Ljubljana, so gospodinjski aparati porabili 56, razsvetljava 11, ogrevanje in priprava tople vode pa 33 odstotkov vse električne energije, porabljene v gospodinjstvih.

Največji potratneži  v vašem domu

Največji potratneži so sicer termoakumulacijske peči, ki letno porabijo kar 7000 kWh električne energije. Tudi zato vse manj gospodinjstev za ogrevanje uporablja električno energijo. Električni bojlerji letno 'požrejo' 1080 kWh, hladilnik in zamrzovalnik porabita 960 kWh, električni štedilnik 600 kWh, pralni stroj 300, pomivalni 410, televizor pa 210 kWh na leto. Gre za povprečno letno porabo, pri čemer so podatki povzeti po tuji literaturi in prilagojene našemu okolju, so ob tem zapisali na spletni strani Elektra Ljubljana.  

Pa poglejmo, kaj so še ugotovili:

11-vatne žarnice po učinku zamenjujejo klasične 60-vatne žarnice, kar pomeni več kot petkratni prihranek električne energije. Življenjska doba varčnih žarnic je nekajkrat daljša od klasičnih; nakup lahko uveljavite tudi kot davčno olajšavo. 

Pri električnih štedilnikih je poraba odvisna predvsem od prehranjevalnih navad, starostne strukture družine in števila družinskih članov. Podobno velja tudi za pomivalne stroje.

Varčni pralni stroji porabijo tudi več kot 40 odstotkov manj električne energije in vode kot potratni. Seveda pa je varčevanje z vodo tudi varčevanje z energijo.

“Varčen” hladilnik ali zamrzovalnik porabi polovico ali celo manj energije od starega, tehnološko zastarelega in izrabljenega; tak nakup  lahko uveljavite tudi kot davčno olajšavo. 

Dobro je vedeti, da porabijo barvni televizorji več energije kot črno-beli, še več pa digitalni. Pri televizijskih aparatih je pomembna tudi poraba električne energije v času, ko televizije sploh ne gledamo (stand by). 

Mali gospodinjski aparati, tudi če jih imamo veliko, zaradi majhnih moči in kratkega časa uporabe (skupaj le nekaj ur letno) ne predstavljajo velike porabe električne energije, pravzaprav celo manj kot aparati, za katere se sploh ne zavedamo, da jo stalno rabijo.

Računalniki, glasbeni stolpi, telefoni, faxi, alarmne naprave in drugi aparati s t. i.  stand by možnostjo porabijo precej električne energije, čeprav se tega pogosto sploh ne zavedamo.