Makedonija spada v EU

Slovenski premier Janez Janša je prvi dan uradnega obiska v Makedoniji po pogovorih z makedonskim kolegom Nikolo Gruevskim izrazil podporo politiki odprtih vrat Evropske unije in širitev na Zahodni Balkan.

Pri tem je Makedoniji, ki jo je glede na dosežene reforme označil za najresnejšo kandidatko za članstvo v EU in NATO v regiji, obljubil nadaljnjo podporo in pomoč Slovenije v tem procesu. Odnose med državama na vseh ravneh sta premiera označila za odlične in izrazila željo po njihovi krepitvi. Gruevski je na skupni novinarski konferenci izpostavil Slovenijo kot največjo podpornico Skopja na poti v evroatlantske povezave in se ji za to zahvalil. Poudaril je tudi, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da bodo z nadaljnjimi reformami "pomagali Sloveniji pri pomoči Makedoniji".

Premiera sta izrazila podobnost pogledov na razmere v regiji, pri čemer sta po besedah Janše glede predloga posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija o prihodnjem statusu Kosova izrazila pričakovanje, "da se vsa odprta vprašanja čim prej rešijo, kar bo dolgoročno omogočilo tisto stabilnost, ki jo potrebujejo ljudje tukaj, da dosežejo večjo blaginjo".

Slovenija je prepričana, da države Zahodnega Balkana sodijo v skupno evropsko družino; evropska perspektiva je edina realna perspektiva za napredek držav regije, je v pogovoru za makedonski Utrinski vesnik povedal premier Janez Janša. Slovenijo bi veselilo, če bi v času slovenskega predsedovanja EU prišlo do napredka pri vključevanju Makedonije in drugih držav regije v EU. Države pa bodo morale izpolnjevati zahtevane pogoje in tu leži največja odgovornost na njih samih, je poudaril.

Janša je opozoril, da bo prvi tak preizkusni kamen za Makedonijo jesenska ocena Evropske komisije o napredku te države. "Zato je treba precejšen del energije usmeriti v krepitev reformnih naporov. Slovenija lahko pri tem pomaga, vendar je uspeh odvisen predvsem od Makedonije same," je poudaril.

Za napredek na makedonski poti v EU je ključnega pomena uresničevanje Ohridskega sporazuma ter reform na področju pravosodja, policije, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter gospodarstva. Vključevanje v evropske integracijske procese mora biti, če je le mogoče, projekt nacionalnega pomena. "Ob tem pa bi želel makedonske prijatelje spodbuditi, da naj vztrajajo na začrtani poti," je dodal.

O prihodnosti Makedonije pa sta govorila tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in njegov makedonski kolega Antonio Milošoski. Kot je dejal Rupel, je Slovenija zainteresirana, da gre proces pridruževanja Makedonije v evroatlanske povezave čim hitreje. Kot obetavnega je Rupel v pogovoru označil makedonski gospodarski program, ki je pritegnil tuje investicije, potrditev tega pa je tudi velik interes slovenskih gospodarstvenikov, ki so danes s premierom v Makedoniji. Potreben pa je še napredek na področju boja proti korupciji, transparentnosti političnih procesov, človekovih pravic, je dodal Rupel.

Slovenski minister za gospodarstvo Andrej Vizjak in makedonski minister za delo in socialo Ljupčo Meškov pa sta ob uradnem obisku podpisala sporazum o meddržavnih posvojitvah, ki je za Slovenijo prvi tovrstni dvostranski sporazum na področju mednarodnih posvojitev. Pobudo za sklenitev sporazuma je dala slovenska stran, ki je pripravila tudi njegov osnutek, dokončno pa so ga oblikovali po dveh krogih pogajanj.

Določila sporazuma temeljijo tako na določbah Haaške konvencije o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah, ki jo je Slovenija ratificirala leta 1999, kot tudi na rešitvah, ki jih ponuja slovenska nacionalna zakonodaja. Rešitve izhajajo iz načela varstva otrokovih pravic z namenom, da se jasno opredelijo pravni učinki posvojitve, kot tudi postopek, po katerem naj bi posvojitev potekala.

Kot so pojasnili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, sporazum med drugim določa, da morajo slovenski državljani, ki želijo posvojiti otroka iz Makedonije, vlogo za meddržavno posvojitev vložiti pri pristojnih organih v Sloveniji. Osrednji organ za izvajanje teh posvojitev je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, pooblaščeni organi pa centri za socialno delo. Sporazum ureja tudi izstop iz matične države ter vstop in prebivanja otroka oziroma mladoletne osebe v državi sprejema ter ureditev zdravstvenega zavarovanja otroka v času predhodne namestitve.

Ne glede na to, ali želijo pari posvojiti otroka iz Slovenije ali iz tujine, pa je postopek posvojitve s strani slovenskih organov isti, so še pojasnili na ministrstvu. Pari ali posamezniki se prijavijo na centru za socialno delo, ta pa nato oceni možnosti in primernost za posvojitev. Na podlagi teh ugotovitev center za socialno delo oblikuje mnenje o posvojitelju, ki je ključno v postopku posvojitve, tudi če gre za posvojitev otroka iz tujine. Če je posvojitev otroka legitimna v tuji državi, v Sloveniji ni pričakovati posebnih težav in zapletov.

'Predlog prihodnosti Kosova je dober'

Ob robu uradnega obiska se je premier Janez Janša sestal tudi s kosovskim premierjem Agimom Cekujem, zunanji minister Dimitrij Rupel pa z makedonskim kolegom Antoniom Milošoskim, vsi štirje pa so se pogovorili o razmerah na Kosovu. Kot je povedal Rupel, so v pogovorih ocenili, da je v regiji "minil čas konfrontacije in prihaja čas sodelovanja", z Miloškoskim pa sta se strinjala, da je načrt posebnega odposlanca ZN Marttija Ahtisaarija o prihodnjem statusu Kosova primeren in da ga je treba uresničiti.