Mali 'inženirji' izdelovali ukulele, letala in napravo za čiščenje vode

Domen z Jesenic bo čez nekaj dni zakorakal v 9. razred osnovne šole. Svoje zadnje počitniške dni pa je izkoristil za učenje in spoznavanje s strojništvom. Ob našem obisku je v Peskovniku – odprtem laboratoriju ljubljanske Fakultete za strojništvo – z brusnim papirjem zaključeval svoj ukulele, preden je nanj namestil še strune. Nato se je skupaj z ostalimi udeleženci delavnice naučil zaigrati nanj. Ob koncu Poletne šole strojništva so namreč na predstavitvi za starše priredili mini koncert na glasbilih, ki so jih izdelale njihove male roke. A kot pravi Domen, domov ne bo odnesel le glasbila: "Bolj kot materialne stvari so pomembni prijatelji in izkušnje."

"Tu sva se spoznala. Postala sva kar dobra prijatelja," nam je povedal Rok iz Medvod in pokazal na Domna. Za razliko od njega, ki še ni povsem odločen glede strojništva, saj ga zanimata tudi kemija in biologija, je Rok že povsem prepričan: "Zanima me strojništvo. Po osnovni šoli bi šel najprej na srednjo strojno šolo, potem pa na strojno fakulteto." Čeprav ima še precej let, da se odloči, kakšen inženir bi bil, pa ga že zdaj najbolj privlači letalstvo.

Nad radovednostjo otrok je bila navdušena tudi Ana, študentka magistrskega študija in mentorica delavnice izdelave ukulelejev. "Všeč mi je ta njihova iskrica. Res se želijo učiti in raziskovati," je dejala. 10 osnovnošolcev, ki so si izbrali delavnico izdelave glasbila, ni imelo niti malo enostavne naloge. "Najprej smo pripravili material. To smo naredili z laserskim strojem, kar jim je bilo zelo zanimivo. Najtežje jim je pa bilo kriviti stranice in lepljenje, saj je pri tem treba biti res natančen. Včasih je bilo to lepilo potem kar povsod, ampak jim je kar šlo. Največ časa pa vzame to brušenje," nam je pojasnila, s čim vse so se te dni ubadali njeni varovanci.

Poletna šola strojništva, ki je namenjena osnovnošolcem od 6. do 9. razreda, je potekala že 12. leto zapored. Število udeležencev se je po besedah dekana Fakultete za strojništvo Jerneja Klemenca povečevalo iz leta v leto. Letos je poletna šola privabila rekordno število osnovnošolcev. Če jih je bilo v prvih letih okoli 50 ali 60, jih je bilo letos že 120. Ti so lahko izbirali med 14 različnimi delavnicami.

"Spoznavajo en zelo širok spekter inženirstva. Od nekih zelo klasičnih strojniških vsebin do vsebin, kjer recimo strojništva niti ne pričakujemo – pri nekih okoljskih, trajnostnih izzivih, medicini," je poudaril dekan. Med drugim so gradili enostavno motorno letalo in mini vetrno elektrarno, izdelali sistem za čisto vodo in solarno rožico. Spoznavali so visoko zmogljivo računalništvo (HPC), izdelali in modelirali prenosno vremensko postajo ter raziskovali delovanje Stirlingovega in toplotnega pogonskega stroja.

Dve delavnici sta bili namenjeni izključno dekletom. "Ena je taka klasična – izdelava nakita s 3D-tiskom, druga, na katero pa smo zelo ponosni in je tudi letos prvič, pa je simulacija krvožilnega sistema s pomočjo strojniških, računalniških simulacij," pravi dekan. S tem želijo tudi pri dekletih spodbuditi zanimanje za tehniške poklice.

Ana Marija, ki vstopa v prvi letnik gimnazije, se je prvič srečala s programiranjem robota. "Na začetku je bilo težko, potem pa sem se hitro naučila in zdaj tudi drugim pomagam," je dejala po tem, ko je po lastni zamisli pripravila motiv za aluminijast obesek. Čeprav jo zanima pravo, pravi, da bo s poletne šole odnesla veliko uporabnega znanja.

Pri izdelavi nakita je udeleženkam delavnice pomagal kolaborativni robot. "To je robot, ki lahko sodeluje skupaj s človekom, kar pomeni, da za razliko od nekega klasičnega industrijskega robota ni treba, da je zaprt v neki kletki, ampak je lahko prosto delujoč, ker vsebuje senzoriko, ki zazna, če se človek zaleti vanj in ga ne more poškodovati, vsaj ne resno," nam je pojasnila Leja Udovč, asistentka, raziskovalka in doktorska študentka, ki je vodila delavnico za dekleta.

Dekleta so si izdelala obeske, zapestnice in prstane. Isabela, ki se je na poletno šolo vrnila že drugo leto zapored, si je v nakit vgravirala želvico, dva balona in pentljico. "Strojništvo se mi zdi zelo zanimivo, a tega najbrž ne bom šla študirat. Bi pa šla študirat kaj v smeri mikrobiologije, biotehnike ali pa kaj podobnega," nam je zaupala.

Dekan Klemenc pravi, da cilj ni nujno, da se ti današnji osnovnošolci v prihodnje odločijo za študij strojništva. "Namen teh poletnih šol in raziskovalnih taborov je promocija ne samo strojništva, ampak inženirskih poklicev nasploh. Kar pomeni, če se vpišejo k nam ali na sorodne fakultete, smo svoj namen dosegli," pravi.

Letos je bilo sicer med udeleženci poletne šole skoraj 20 odstotkov deklet, ki pa niso izbirala samo delavnic, namenjenih dekletom. "Ampak so izbrala tudi delavnice, ki so mogoče bolj povezane s klasičnim strojništvom, kar nas seveda navdaja z veseljem, ker mi že dolgo časa vemo, da strojništvo ni področje samo za moške. To tudi naša dekleta vseskozi dokazujejo, kajti v povprečju so dekleta, ki se vpišejo na strojno fakulteto, uspešnejše od fantov," poudarja Klemenc.

Mali "inženirji" so se preizkusili tudi v 3D-tiskanju in laserski obdelavi. V enem izmed laboratorijev je skupina dečkov spremljala, kako so 3D-tiskalniki plast za plastjo ustvarjali štampiljke. "Tisto štampiljko so dejansko sami risali, sledili so našim navodilom, ampak so sami delali na računalniku," nam je povedal Nejc, mentor delavnice, sicer študent 3. letnika strojne fakultete. Pri udeležencih ga je najbolj presenetilo, kako zavzeti so, da stvari zelo hitro obvladajo in da nimajo težav s sledenjem navodilom.

"Rad bi imel svoj 3D-tiskalnik, pa nič še ne znam. Zato sem zdaj prišel na delavnico, da se naučim," nam je devetošolec Svit povedal razlog, da si je letos izbral prav to delavnico. To je sicer že tretjič, da se je udeležil poletne šole strojništva. "Lani sem šel na izdelavo toplotnega stroja, kar mi je bilo všeč, predlani pa na delavnico izdelave jadralnega letala, ki mi je bila pa tudi zelo všeč," pove. Da je strojništvo smer, ki jo bo ubral v prihodnje, je že jasno. "Bil bi kakšen mehanik ali pa pilot," nam je zaupal.

Njegov mlajši kolega Matic, ki gre v sedmi razred, nam je medtem razložil, kako pripravi model za tiskanje in določi podpore, ki jih bo tiskalnik potreboval. "Če bi se doma kaj pokvarilo ali počilo, bi lahko naredil nov del in ne bi bilo treba kupovati novega," je pojasnil svoje navdušenje nad 3D-tiskalnikom.

V drugi delavnici je medtem nastajalo nekaj povsem drugačnega. Skupina otrok je testirala prenosno napravo za čiščenje vode, ki so jo v preteklih dneh sestavili sami. Z njo bi lahko zajeli vodo iz reke ali celo morja in jo spremenili v pitno. "Če bo kdaj zmanjkalo elektrike in ne bo deloval vodovod, imajo rešitev," je v šali pripomnil mentor.

Dekan poudarja, da je to tudi eden od ciljev poletne šole: "Želimo jim pokazati širino strojništva in predvsem to, da lahko s svojim znanjem nekoč soustvarjajo rešitve za svet, v katerem bodo živeli."

In ob pogledu na vedoželjne otroke, ki zadnji teden poletnih počitnic prostovoljno preživljajo v laboratorijih, se zdi, da se za prihodnost ni bati. To kaže tudi veliko zanimanje za vpis na Fakulteto za strojništvo. "V prvi letnik dveh študijskih programov vpišemo 330 študentov in število prijavljenih za teh 330 mest je bilo zdaj že drugo leto več kot 500, tako da imamo omejitev vpisa," pravi dekan. Nekoliko težje pa je potem te strokovnjake zadržati doma, saj se pogosto odločajo za nadaljevanje študija v tujini. A to je že druga zgodba, zaključi.