Malomarna tudi slovenska stran

Slovenski premier Janez Janša je izrazil prepričanje, da del odgovornosti za zastoj del pri obnovi nasipa na Hotizi nosi tudi slovenska stran. "Prevzemam odgovornost tudi na slovenski strani, kajti v soboto, ko smo se o tem dogovarjali, so bili na hrvaški strani prisotni tako ministri za zunanje zadeve, za kmetijstvo in predvsem za okolje, z naše strani pa nekaterih, ki bi morali biti zraven, enostavno nismo mogli najti, kar je neodgovorno,'' je dejal premier.

Kot je pojasnil, je bil 2. septembra, ko se je srečal s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem, dosežen dogovor o sklenitvi tehničnega sporazuma o tem, kako bodo dela za obnovo nasipa konkretno potekala. Vendar pa tehničnega dogovora, ki bi moral biti sklenjen v nekaj dneh, še vedno ni, je opozoril Janša in menil, da bi zato moralo priti do zamenjav odgovornih na obeh straneh.

"Res ne razumem, kako to, da tehničnega dogovora tisti, ki so bili zadolženi, v teh nekaj dneh niso pripravili. Verjetno bodo potrebne kakšne menjave, najbrž na obeh straneh, da se bodo dogovarjali ljudje, ki se želijo dogovoriti, ne pa tisti, ki se ne želijo dogovoriti," je dodal Janša.

Sicer pa dela na nasipu ob Muri med Hotizo in Kotom danes ne potekajo, bi pa se lahko "hitro" nadaljevala, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Marko Starman. Dodal je, da bo slovenska stran svoje delavce na nasip poslala šele potem, ko bo dobila vsa potrebna zagotovila, da se bodo lahko na območju prosto gibali. Do tega pa naj bi po njegovih besedah prišlo najkasneje na sestanku mešane komisije za vodno gospodarstvo, ki se bo v posebni razširjeni sestavi sestala "v prihodnjih dneh".

Kdo ima prav?

V dokumentaciji v zvezi z obnavljanjem nasipov ob Muri so na slovenskem zunanjem in notranjem ministrstvu našli listine iz leta 1999, ki vsebujejo sporna stališča oz. domneve glede poteka katastrske in državne meje med Slovenijo in Hrvaško. V letu 1999 sta slovensko vlado vodili LDS in SLS, konkretno predsednik Janez Drnovšek, podpredsednik Marjan Podobnik in zunanji minister Boris Frlec. V vsakem primeru gre za stališča, ki se razlikujejo od stališč, ki jih zagovarja današnja koalicija slovenska vlada.

Med stališči iz leta 1999, ki so bila vgrajena v znani sporazum Drnovšek-Račan in stališči zdajšnje vlade, ki veljajo iz Brionske izjave leta 2005, je precejšnja razlika, v izjavi za javnost navaja slovensko zunanje ministrstvo.

V ministrstvih za notranje in za zunanje zadeve s presenečenjem ugotavljajo, da jih voditelji iz leta 1999 kritizirajo in diskvalificirajo v zvezi s stališči, ki jih ne zagovarjajo oni, temveč so jih zagovarjali tisti, ki so bili leta 1999 na čelu države.

Glede obnove nasipov je Marjan Podobnik v nedeljo dejal, da sedanje poteze ministrov za notranje in zunanje zadeve glede skupne obnove nasipov na Muri ne krepijo slovenskih pogajalskih pozicij.

Sklepe iz izjave predsednikov slovenske in hrvaške vlade sta v začetku septembra potrdili obe vladi. S tem so sklepi postali zavezujoči za vse vladne stranke oziroma ministre, ki sodelujejo v vladah obeh držav. V skupni izjavi predsednika obeh vlad ugotavljata, da je obmejno območje ob reki Muri pri Hotizi poplavno ogroženo, zato je bilo nujno potrebno sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito varnosti lokalnega prebivalstva.

Kacin je za vzpostavitev stanja iz leta 1991

Ob današnjem obisku Prekmurja si je predsednik LDS Jelko Kacin med drugim ogledal tudi razmere na spornem delovišču ob Muri v Hotizi. Dejal je, da je edino veljavno dejstvo stanje iz 25. junija 1991, ko v Hotizi ni bilo nobenega mostu čez Muro, kar po njegovih besedah jasno kaže, da Hrvaška tam izvaja politiko izvršenih dejstev, slovenska vlada pa se na to ne odzove in zavaja slovensko javnost.

Vlada namreč po Kacinovih besedah molči in se na to temo ne pogovarja z nikomer v državi, kljub parlamentarni demokraciji niti z državnim zborom. Tako je tudi dogovor o skupni gradnji nasipov na Muri v Sloveniji po njegovi oceni sprejet proti običajnim pravilom, saj bi se morala vlada o njem po zakonu o zunanjih zadevah predhodno posvetovati z DZ.

Hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije je zavrnil Kacinovo izjavo o gradnji ceste od novega hrvaškega mostu na Muri do naselja Mirišče na levem bregu Mure. "Ministrstvo zavrača nastop Jelka Kacina na mostu na reki Muri pri Sv. Martinu in kot popolnoma neprimerno ocenjuje tovrstno spodbujanje incidentov v predvolilne namene," zapisali na hrvaškem ministrstvu.

Predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor je na premiera Janšo in zunanjega ministra Dimitrija Rupla naslovil pobudo, naj razmislita o neformalnem sestanku predsednikov parlamentarnih strank v zvezi z reševanjem slovensko-hrvaških odnosov.

Kot je na novinarski konferenci mestne organizacije SD Ljubljana dejal Pahor, naj "premier in zunanji minister presodita, kdaj je pravi trenutek", da se predsedniki strank tako koalicije kot opozicije neformalno posvetujejo.

Pred volitvami ni dobro iskati rešitev

Pahor namreč menil, da ni dobro, da se ob volitvah, pa naj bodo parlamentarne ali lokalne, vprašanje slovensko-hrvaških odnosov vedno znova pojavi na agendi. Slovenska politika v 15 letih ni uspela najti recepta za njihovo rešitev. Zato naj bi zdaj dozorel čas za dogovor o novi strategija urejanja odnosov s Hrvaško. S tem bi to temo umaknili z dnevnega reda in predvolilnih kampanj. "Vprašanje hrvaško-slovenskih odnosov se ne pojavi vedno samo zaradi slovenskih notranjepolitičnih razlogov, ampak tudi zaradi ponavljajočih se incidentov, ki se vrstijo s hrvaške strani," je sicer poudaril predsednik SD.

Po mnenju Pahorja bi se morali opozicija in koalicija prav zaradi tega za skupno mizo dogovoriti o tem, kakšen naj bo odziv slovenske politike, da bo ostala verodostojna evropskim načelom in da ne bo delala enostranskih korakov. Tovrsten sestanek bi lahko potekal pred ali po lokalnih volitvah, o čemer naj bi odločila premier in zunanji minister.

Med hrvaško opozicijo in vlado ni razlik

Pahor je še dejal, da glede na neformalne vire tudi opozicija na Hrvaškem ne razmišlja drugače od vladajoče koalicije, kar pomeni, da odločitev o arbitraži, ki jo je Hrvaška že sprejela, ne bo drugačna tudi v primeru spremembe oblasti v Zagrebu. Tudi Pahor sam meni, da je arbitraža ena izmed možnosti za reševanje vprašanj, a o tem bi se bilo potrebno argumentirano in tehtno posvetovati.

Pahor je še menil, da je odprta vprašanja najbolj velikopotezno s sporazumom kot predsednik vlade rešil Janez Drnovšek, a ta sporazum na Hrvaškem ni dobil podpore.