Na podlagi sporazuma bodo lahko obmejne občine na liberalnejši način urejale sodelovanje na gospodarskem in prometnem področju. V skladu s sklepom, ki ga je stalna mešana komisija za uresničevanje sporazuma sprejela na srečanju v Čakovcu 5. marca, bodo upravne enote, ki mejijo z območjem izvajanja omenjenega sporazuma, danes začele izdajati obmejne prepustnice in kmetijske vložke.
Kot so v petek sporočili z zunanjega ministrstva, lahko vlogo za obmejno prepustnico vloži vsak državljan, ki ima stalno bivališče na obmejnem območju. Za to potrebuje dve fotografiji in dokazilo o istovetnosti, cena prepustnice pa je 2000 tolarjev. Kmetijski vložek pa lahko skupaj s prepustnico dobi državljan, ki je dvolastnik ali ima sklenjeno določeno razmerje do kmetijske nepremičnine na hrvaškem območju iz sporazuma. Cena kmetijskega vložka je 400 tolarjev. Kmetijski vložek morajo vsi upravičenci pridobiti do 1. oktobra, ker po tem datumu brez njega ne bo več možno prestopati državne meje izven uradno določenih mejnih prehodov. Prehajanje dnevne migracije na mejnih rekah, turistična plovba v Piranskem zalivu in prehajanje v turističnem kompleksu Olimje pa ostajajo do nadaljnjega nespremenjeni.
Komisija se je v Čakovcu dogovorila tudi, da bo vsaka država izdala 25 bianco dovolilnic za ribarjenje v obmejnem morju druge države, letna kvota za ulov pa bo znašala 50 ton za kočarjenje in 50 ton za ladje, ki lovijo s pomočjo fiksnih mrež. Temu določilu nasprotujejo hrvaški ribiči, ki nasprotujejo prisotnosti slovenskih ribiških ladij v hrvaškem morju, sami pa ne želijo loviti v slovenskem morju.
Dogovorjeno je bilo tudi, da bodo lovska društva v maloobmejnem območju v dveh mesecih izdelala zemljevide z mejami lovišč, društva na področju Žumberka in doline Kolpe pa bodo pripravila skupne načrte za gospodarjenje z lovišči.
Državi sta SOPS podpisali 28. aprila 1997, potem ko ga je slovenski državni zbor ratificiral 19. junija lani pa je stopil v veljavo 5. septembra. Obmejno območje na kopnem sicer obsega vse občine in naselja v širini desetih kilometrov v notranjost vsake države. Kot je znano, bodo v skladu s sporazumom odprli tudi 27 maloobmejnih mejnih prehodov. Odločitve o odprtju teh mejnih prehodov bosta na predlog omenjene mešane komisije sprejemali vladi obeh držav, tako kot na meddržavnih, ki naj bi jih bilo 25, pa naj bi tudi na maloobmejnih mejnih prehodih ob pričakovanem sprejemu Slovenije v EU leta 2004 izvajali nadzor v skladu s schengenskim režimom. Skupina strokovnjakov mora do naslednjega sestanka mešane komisije pripravi postopek in časovni okvir za odpiranje maloobmejnih prehodov.
