Ker je danes materinski dan, je Svetov studio voditelj Adi Omerović za osrednji del oddaje prepustil dvema mamama. Nuša Lesar je v goste povabila mamo dveh otrok Estero Grivc Puh, ki celostno pomaga parom, ki se soočajo z neplodnostjo ali odločajo za posvojitev. Materinski dan namreč ni le praznik žensk, ki so imele srečo, da so zanosile, donosile in rodile. Pač pa je tudi praznik tistih, ki so mame partnerjevim otrokom, ki svojega otroka nosijo v srcu, ki z materinsko ljubeznijo zalivajo svoje kužke, muce ali kogarkoli drugega. "Vem, kdo sem si vedno želela biti. Biti mama. In to sem postala. A sem tudi oseba, ki je morala izpustiti, da je edina pot do tega naziva ta, ki mi je bila znana. Izpustiti, da je bila edina časovnica zgolj ta, zapisana v moji glavi," so pozdravne besede današnje gostje na njeni spletni strani Mamina zgodba.

Kot je uvodoma povedala Nuša, materinski dan doživlja z mešanimi občutki. "Leta sem si želela postati mama, preden se je končno zgodilo, vmes so praktično vse moje prijateljice že zanosile, jaz pa še ne in materinski dan je bil vsako leto zame težek dan. Zato mi je lepa misel, da danes ni dovoljeno praznovati le mamam, ki imajo fizično svojega otroka ob sebi," je začela pogovor. "Ta dan je res lahko opomnik za osebe, ki imajo težave z zanositvijo, da otroka še vedno ni. In ta opomnik jih danes spremlja od jutra do večera. Zagotovo je to lahko telo težek dan," pritrjuje Grivc Puh in dodaja: "Materinski dan lahko praznujejo tudi tiste, ki nimajo otrok. Lahko praznujejo ta materinski del, ki pa je v njih. Ta dan si lahko dovolijo biti malo bolj mame same sebi. Torej da si dovolijo dan preležati, prespati, prejokati, prekričati, torej da si ga naredijo po svoje. In to je tudi dan, ko praznujejo mame širše. Torej mame, ki so otroka posvojile, ki imajo otroka v rejništvu, ki imajo otroka z darovano celico, mame, ki so mame otrokom svojega partnerja, mame, ki so otroka izgubile v času nosečnosti ali kasneje."

"Vem, da sem včasih pomislila, če mi ne uspe postati mama, ali je mogoče to zato, ker je nekaj narobe z mano ali nekdo nekje ve, da nisem iz pravega testa? Ali pa morda midva nisva za skupaj? Nešteto nekih pomislekov, skupni imenovalec pa dvom v svoje materinske sposobnosti," je o svojih nekdanjih občutkih iskrena Nuša. Gostja ji pritrjuje: "To je ta skrit notranji prostor, ko si ranjen že od zunaj, potem pa si še sam dodajaš. Ko ljudje nimamo odgovorov, ko je nekaj negotovega, mi te odgovore iščemo. In če jih ne najdemo zunaj, jih iščemo v sebi. Zagotovo pa to ni prikaz tega, ali si iz pravega testa za mamo ali ne. Pač pa zgolj dokaz tega, kako globoko lahko zareže ta rana."
Sama je mama dvema otrokoma, ki sta oba prišla v njihovo družino na svoj, unikaten način. "To je njuna zgodba, ne več samo moja. Tukaj bi res poudarila razliko med skrivnostjo in zasebnostjo. Skrivnost je, če nekaj skrivaš, te je sram, tega ne deliš. Zasebnost pa je nekaj intimnega, nekaj tvojega, našega. To je nekaj, kar čuvaš, česar ne daš kar vsakomur. Midva definitivno ne skrivava najine družine, ampak določene stvari pa pač puščava v naši intimi," pojasnjuje razloge, zakaj ne govori o tem, kako so postali družina.

A z veseljem govori o materinstvu, žarečih oči opisuje, kaj ji je pri tem najlepše. "Živahnost in barvitost. Pa ne samo v smislu tega, da imamo veliko barvitih igrač, pač pa celo paleto vseh čustev. Ogromno je radovednosti, žalosti, nežnosti, mehkobe, igrivosti in živosti. To je tisto, kar še meni dovoli, da tudi jaz poskusim biti radovedna, da pridem na televizijo, recimo. In še nekaj je, kar je hkrati res lepo in po drugi strani zahtevno. Ko je otrok še dojenček, se spreminja iz tedna v teden in imaš vsak dan drugega človeka pred sabo. In to je hkrati čudovito, a tudi nekaj, kar je težko sprejeti. Je pa zagotovo to tudi nekaj, kar kaže da odnos ni statičen, ni nekaj zacementiranega, tako bo ostalo, ampak je neka fleksibilnost v tem. In to je lepo," sklene ustanoviteljica Mamine zgodbe svoje misli ob materinskem dnevu.



























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.