'Mama mi ni dovolila pogledati na dvorišče, kjer je brez življenja ležal stric'

"Brat je bil v Ljubljani, ko se je to zgodilo. Jaz sem bila doma, a mami in oči mi nista pustila iti niti do okna, ker je bilo vse še tam, kjer se je zgodilo. Tako sem ostala v sobi do 10., 11.ure," se spominja Eva, ki ima danes 18 let. Z njo in njenim 19-letnim bratom Jako, ki se oba šolata v Ljubljani, se dogovorim za srečanje na ljubljanskih Žalah. Pa ne zato, ker bomo govorili o smrti mladega, 34-letnega Romana Komaca, ki mu je življenje vzel 24-letni Jasmin Suljić zaradi ljubosumja, temveč ker je bilo tisti dan res vroče in z visokimi drevesi porasle Žale ponujajo vsaj malo tistega potrebnega hladu, da izpeljemo snemanje. 

Pred mano stoji visoko čedno dekle svetlomodrih oči. Na zunaj se ne opazi, da je doživela nekaj tako groznega. Prav tako pri njenem bratu Jaki, visokorasli postaven fant skodranih rjavih las, za katerega že na daleč vidiš, da rad telovadi. A vzrok za njegov stas tiči tudi v tem, kar se je zgodilo njegovemu ljubemu stricu. "Si še kaj jezen?" me zanima in on odvrne: "Ja, zato hodim tudi vsak dan v fitnes, da tja usmerjam jezo, ali pa igram nogomet ali pa kaj podobnega."

Pri njegovi sestri pa je bil v ospredju strah, zaradi katerega je bila dolgo povsem ohromela in sama si ni upala niti na sprehod po Bovcu, pa četudi je bil storilec tedaj v priporu. "Sama si nisem upala hoditi, vedno je moral biti nekdo poleg mene, ko sem se iz šole vrnila do doma, ali pa sem morala imeti nekoga na telefonski povezavi ves čas. Vsak šum, vsak zvok me je preplašil," se spominja. Danes, pravi, je veliko bolje, kljub temu pa se boji dneva, ko bodo storilca izpustili iz zapora. Njegova kazen je prizadela Romanove najbližje, prav tako pa številne prijatelje. Za njegovo smrt bo storilec za zapahi le 13 let. Za 12 vbodnih ran z lovskim nožem, ko napada Roman sploh ni pričakoval, saj ni imel nobenih obrambnih poškodb, bo 24-letnik sedel 13 let. V sobi Višjega sodišča v Kopru so sodniki zapisali, da "okoliščine, v katerih je bilo storjeno obravnavano kaznivo dejanje, kvalifikatornega očitka, da naj bi obtoženec oškodovancu odvzel življenje na zahrbten način, ne utemeljujejo", in dodali, da bi v tem primeru lahko šlo za maščevanje, vendar v to smer obtožba ni bila vložena, pritožbeno sodišče samo pa opisa kaznivega dejanja ni moglo spreminjati, saj bi s tem prekoračilo obtožbo. Tako je Višje sodišče v Kopru razsodilo in deloma ugodilo pritožbi Jasmina Suljića, da ni šlo za umor na zahrbten način, temveč uboj. Kazen prvostopenjskega sodišča 18 let zapora je tako znižalo na 13 let.

Romanovi svojci so potrebovali (in še potrebujejo) psihološko podporo, a kot je povedala njegova sestra Tatjana Komac, so bili pri tem prepuščeni sami sebi. Nihče ni pristopil do njih in jim pomagal v postopkih, ki so sledili. Usoda, ki jo delijo številni oškodovanci, medtem ko: "Storilec, sploh pri hudih kaznivih dejanjih, ko mu je odvzeta prostost, dobi takoj pravno pomoč, če ne drugače, po uradni dolžnosti, ki mu predstavi in ga vodi skozi kazenski postopek," pove odvetnik Anže Mlinarič in doda, da je tudi prav tako. A obenem tudi sam ugotavlja, da oškodovanci in njihovi svojci nimajo takšnega privilegija – da pa bi potrebovali neko osebo, ni nujno, da je pravnik, ki bi jim svetovala in pomagala, da se v obdobju, ko so tudi zlomljeni od bolečine, znajdejo v postopkih, ki se jim ne morejo izogniti. Na sodišču jih sicer lahko zastopa odvetnik, gre za pooblaščenca oškodovancev, a vloga pooblaščenca je včasih tudi precej v ozadju. Prav tako bi bilo dobro, da bi pooblaščenec oškodovancev deloval in sodeloval s tožilcem, pa temu v mnogih primerih ni tako, je za oddajo Svet na Kanalu A povedal Mlinarič.

Bolečina v zelo povezani bovški družini ostaja. In to ni le bolečina enega. Življenja vseh družinskih članov ožje in širše družine ter njegovih prijateljev bodo doživljenjsko zaznamovana s tem zločinom. Morda je za svojce še toliko bolj boleče, ker se je zgodilo doma in vsak dan hodijo mimo mesta, kjer je nerazumno dejanje 24-letnika vzelo življenje prijaznemu, vselej nasmejanemu, mlademu moškemu, na katerega so bili vsi zelo navezani: na njihovem skupnem dvorišču. A kljub temu, da jim je bil odvzeto veliko, odškodnine za njegovo smrt ni dobil nihče od svojcev. Kako je to mogoče, pa danes v oddaji Svet, kjer boste videli tudi to, kako je novogoriško okrožno sodišče žalujočim namesto telefona pokojnega Romana pomotoma poslalo telefon njegovega krvnika.