
Kot je na današnji slovesnosti povedal celjski župan Matija Kovač, so dogodkom pred osmimi desetletji namenili trajno obeležje, pa ne zato, da bi užalostili, ampak zato, ker je prav, da se vsem trpečim in umrlim poklonijo na primeren način.
"Prav je tudi, da po osmih desetletjih od konca druge svetovne vojne odpremo tudi katero izmed poglavij, na katere kot skupnost ne moremo biti ponosni, in da se od njih na tak način morda poslovimo. Prav je, da se te zgodbe pripovedujejo, da so ljudje o njih seznanjeni, da znajo ravnati danes in razmišljati, kako živeti jutri," je dejal Kovač.
Spomnil je, da je bila v preteklosti poleg danes odkrite table postavljena tabla v podobnem formatu tudi na slovenskem pokopališču pod Golovcem v Celju in pa ob spominskem parku Teharje.

Mamo odpeljali, nikoli več je ni videl
Slovesnosti se je udeležil tudi eden od otrok s Petrička Franci Kindlhofer, ki je z navzočimi delil spomine in razmišljanja o dogodkih pred 80 leti. Zadovoljen je, da so po 35 letih samostojne Slovenije danes postavili obeležje. Zdi se mu prav, da bo vsak, ko bo šel mimo table, videl, da je potem, ko je nemški okupator zapustil Slovenijo in se je Evropa veselila svobode, v Sloveniji tragedija trajala še naprej, je dejal.
Spomnil se je 14. avgusta leta 1945, ko je k njegovi družini na Hudinjo pri Celju na dvorišče pripeljal črn avtomobil. Njegova mati je takrat ravno pripravljala kosilo. Ukazali so ji, naj spakira najnujnejše stvari, nato pa sta jih dva moška vse skupaj odpeljala proti Celju.
"Avto se je ustavil tukaj nekje pri Petričku. Sestro, staro devet let, in brata, starega šest let, so posadili v gozd na tla. Jaz sem bil star dve leti in pol, zato me je mama obdržala pri sebi, a so me potem iztrgali mami in me porinili med brata in sestro, avto z mamo pa je odpeljal in je nismo nikoli več videli," se spominja Kindlhofer.

V dvorani Malega Uniona v Celju bo danes ob 18. uri projekcija dokumentarnega celovečernega filma Mirana Zupaniča Otroci s Petrička, posnetega leta 2007. Dogajanje na Petričku je v knjigi z naslovom Ukradeno otroštvo opisal tudi Ivan Ott.
V soboto celjska občina pripravlja akademijo ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne in vrnitvi ukradenih otrok. Govornik bo prvi predsednik republike Slovenije Milan Kučan.

Povojne komunistične oblasti so junija 1945 približno 600 otrok ločile od staršev, ki so bili zaprti ali likvidirani v taborišču Teharje pri Celju, ter jih nastanile v otroško taborišče Petriček pri Celju. Starše so v mnogih primerih brez sojenja ustrelili ali drugače ubili.

Otrokom s Petrička so poskušali vsiliti novo identiteto z različnimi prevzgojnimi ukrepi – čuvaji oziroma skrbniki so jih izolirali od njihove pretekle identitete, družine in vere.



























Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.