Tako žareča, od ''ustvarjalne vročice'', Ljubljana že dolgo ni bila, je ugotovil minister Šeligo. Manifesta po njegovem razumevanju ''razstira prostore, razpira meje, razgrinja obzorja in razodeva resnico sodobne umetnosti''. Ob njej se razvnemajo ustvarjalci, gledalci in kritiki in se dviga temperatura celega mesta. Zbrane je minister Šeligo pozdravil v imenu tistih, ''ki smo v Manifesto verjeli od trenutka, ko se je zanjo prvič pokazala priložnost''. Svoje prvo poslanstvo je Manifesta že opravila, je dejal Šeligo in pojasnil da ''od časa, ko je bila Ljubljana za mesec dni evropsko mesto kulture, še ni bilo prireditve, ki bi uspela tako tesno speti angažma stroke, pričakovanja kritične javnosti in zanimanje širšega kroga občinstva''. Manifesta je v Ljubljani ta hip preprosto ''in'' in glede tega je Ljubljana enako izbirčno muhasta kot vsaka druga postmoderna svetovna prestolnica leta 2000, je sklenil minister Rudi Šeligo.
Manifesta 3 ima tri dele. Prvi je razstava v ožjem pomenu besede - v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, Moderni galeriji, Narodnem muzeju in parku Tivoli, drugi del posebni projekti na nekaterih urbanih lokacijah v Ljubljani in tretji del posebna publikacija. Slednja je zaenkrat na voljo v angleščini, kmalu naj bi se pojavila še slovenska različica. V njej so zbrani najzanimivejši odzivi na temo Sindrom mejne črte (Borderline Syndrome). Temeljno dogajanje spremljajo okrogle mize, filmske in video projekcije in podobno.
Mednarodni kustosi so iz Slovenije povabili štiri avtorje - Marjetico Potrč, Darija Kreuha, Niko Špan in Janjo Žvegelj, vendar se je slednja udeležbi odpovedala. Med drugimi gosti Manifeste 3, ki bo potekala do 24. septembra, so številni mladi umetniki in skupine s Poljske, Severne Irske, z Nizozemske, iz Belgije, Bosne in Hercegovine, Estonije, Grčije, Hrvaške, Makedonije, Rusije, Švice, Velike Britanije in še kakšne druge države. Osrednja tema letošnjega bienala je raziskovanje sindroma obmejnosti in iskanje obrambnih energij. Umetnost, znanost, tehnologija in kultura vedno bolj zahtevajo odprtost, kljub temu pa so meje nujno potrebne kot oporna točka pri določanju identitete. Manifesta 3 ima nalogo, da odgovori na vprašanja, povezana z nujnostjo (ne)obstoja meja. Producent Manifeste 3 je Cankarjev dom. Oblikovalsko prireditev spremlja skupina Novi kolektivizem. Zunanji kustosi Manifeste 3 - Francesco Bonami, Ole Bouman, Maria Hlavajova in Kathrin Rhomberg - so v besedilu za promotivni plakat z naslovom Sindrom mejne črte - obrambne energije Ljubljano postavili ''na mejo Trdnjave Evrope'' in jo označili kot ''nekdanjo Vzhodno Evropo, ki si prizadeva postati Zahodna''. Ljubljana je po njihovem prepričanju blizu etničnim pretresom, ki pa vendar kaže prefinjeno svetovljanstvo. Ljubljana je ''zunaj centra, je center''. Manifesta 3 se postavlja na križišče umetnosti in družbe na izzivalnem kraju. V teh okoliščinah umetniška razstava ne more biti le še ena razstava, ki naj bi jo obiskali, temveč poteka tudi kot razvoj misli, govorjenja in delovanja, menijo kustosi.
Sicer pa si lahko danes v Cankarjevem domu ob 17. uri ogledate tudi predstavitev izbranih spletnih strani iz Srednje in Vzhodne Evrope, ki jo organizira i_can - Mednarodna mreža sodobne umetnosti. Organizatorji nam bodo ob pokušini značilnih pijač Vzhodne in Srednje Evrope predstavili spletne strani umetnikov, umetniških projektov, muzejev, galerij, umetniških centrov in klubov ter elektronskih časopisov iz te regije.