Predlog zakona: manj birokracije za slovenske vinogradnike in vinarje

Sprejem novega Zakona o vinu je nujen, saj je obstoječa zakonodaja iz leta 2006 zastarela in ne omogoča učinkovite implementacije evropske zakonodaje. Zakon je bil pred več kot desetletjem večkrat dopolnjen, a so se od tedaj pravila na evropski ravni bistveno spremenila, izhaja iz uvodnih pojasnil zakonskega predloga, ki je bil v torek objavljen na spletni strani E-demokracija.

Predlog zakona o vinu zagotavlja učinkovit in sodoben sistemski pristop k urejanju vinogradništva in vinarstva, s čimer bo olajšana implementacija evropskih predpisov, zaščiteni bodo interesi pridelovalcev in potrošnikov, izboljšana pa bo tudi konkurenčnost slovenskega vinskega sektorja na mednarodnem trgu.

Določa tudi velikostne razrede pridelovalcev grozdja, vina in aromatiziranih vinskih proizvodov ter natančno opredeljuje kategorije proizvodov vinske trte, na katere se nanaša.

Vzpostavlja jasna pravila glede razvrščanja vinorodnih enot, vključno z vinorodnimi deželami, okoliši, podokoliši, ožjimi okoliši, vinorodnimi kraji in vinorodnimi legami, so nanizali v sporočilu za javnost po seji vlade.

Pomembna sistemska sprememba se nanaša na prenovo registra pridelovalcev grozdja in vina (register vina), katerega cilj je povečati sledljivost, preglednost in učinkovitost nadzora nad pridelavo ter prometom z vinom.

Predlog zakona dodatno ureja uporabo enoloških sredstev in postopkov skladno z delegiranimi uredbami EU ter omogoča testiranje novih enoloških praks.

Z vidika zagotavljanja kakovosti vina in aromatiziranih vinskih proizvodov predlog podrobno ureja ocenjevanje vina in postopke organoleptičnega preskušanja. Uvajajo se pooblaščene organizacije za analize vina ter pooblaščeni laboratoriji za izvajanje izotopskih analiz, ki omogočajo višjo stopnjo kontrole in avtentičnosti proizvodov.

V okviru trženja zakonski predlog natančno določa pravila za označevanje vina, s poudarkom na preprečevanju zavajajočih praks in zaščiti geografskih označb. Ta pravila se nanašajo tako na klasične kot na aromatizirane vinske proizvode.

Posebna pozornost je namenjena ureditvi prometa s proizvodi, ki niso primerni za dajanje na trg, določitvi prepovedi v zvezi s prometom, postopkom za njihovo odstranitev ter odpravi morebitnih neskladnosti. Predlog zakona jasno določa postopke uradnega nadzora, kazenske določbe in pristojne organe za izvajanje zakonodaje na področju vinogradništva in vinarstva.

"Predlog novega zakona uvaja digitalni register, ki bo vinogradnikom in vinarjem omogočal prijavo na razpise in različne oddaje poročil. Hkrati bo ustavil trend zaraščanja vinogradov in omogočil odkup vin takrat, ko pride do slabe letine," je ključne novosti danes povzel Arčon.

Podrobnosti zakonskega predloga sicer ni navedel, saj da bo to storila pristojna ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić prihodnji teden. Je pa kot pomembno izpostavil dejstvo, da je zakon nastal v sodelovanju z vinogradniki in vinarji, ukrepi so zato usklajeni.

Seji vlade v Vipavi, na kateri so poleg predloga zakona o vinu sprejeli še sklep o ustanovitvi Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti in obravnavali informacijo o podpisu pisma o nameri o začetku aktivnosti, da Univerza v Novi Gorici pridobi status javne univerze, bodo sledili ločeni obiski posameznih ministrov in predstavnikov vlade na terenu. Ob koncu obiska se bo vlada sestala z župani in gospodarstveniki v Novi Gorici.

Med današnjim regijskim obiskom Goriške je vlada sprejela tudi sklep o ustanovitvi javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti. Ta bo deloval v Celju in Novi Gorici, saj sta ga poleg države ustanovili tudi obe mestni občini. S tem bo izpolnjena ena od zavez nacionalnega programa za kulturo, ki bo sodobnemu plesu zagotovila stabilen razvoj.

Občinstvo bo z javnim zavodom pridobilo dodatno možnost za oglede vrhunskega slovenskega in mednarodnega sodobnega plesa. Ustvarjalcem pa bo omogočal kakovostne infrastrukturne, ustvarjalne, izobraževalne, rezidenčne, podporne in druge produkcijske pogoje dela in pri tem zagotavljal soobstoj različnih umetniških praks sodobnega plesa, so sporočili z ministrstva za kulturo.

Ministrica Asta Vrečko je na Goriškem spomnila, da je v preteklosti v Sloveniji podoben zavod že deloval, vendar je bil kmalu ukinjen. "Zato smo si v začetku našega mandata to zastavili kot enega izmed ciljev. Sodobni ples je namreč eno izmed najbolj prekariziranih področij ustvarjanja umetnosti in kulture, ki nima nobenega javnega zavoda, hkrati pa po Sloveniji delujejo različne skupine, ki so tudi mednarodno zelo uspešne," je dejala.

Z zavodom bo zagotovljeno dolgoročno in neprekinjeno izvajanje dejavnosti na področju sodobnega plesa. Usmerjen bo v medpodročno in medgeneracijsko povezovanje, mrežno delovanje, upoštevanje smernic trajnostnega razvoja in mednarodno sodelovanje. Deloval bo v EPIC centru v Novi Gorici in Celjskem domu, kjer bo imel tudi sedež.