Manj samomorov zaradi zakona?

S sodobno obravnavo duševnih motenj, ki poleg psihiatričnega zdravljenja zajema tudi celostno obravnavo v življenjskem okolju, lahko pričakujemo boljše rezultate in boljši izkoristek človeških in finančnih vlaganj, je ob predstavitvi predloga zakona o duševnem zdravju poudaril minister za zdravje Andrej Bručan.

Po lanski javni razpravi prvega predloga zakonskega besedila je to doživelo številne vsebinske spremembe, saj so prejeli veliko število pripomb, zato se je Bručanu ponovna javna razprava o besedilu zdela potrebna. Kot je poudaril, se v ponedeljek objavljeno besedilo vsebinsko zelo razlikuje od tistega izpred enega leta, oblikovali pa so ga v sodelovanju z zainteresiranimi skupinami.

Ob tem je direktor direktorata za zdravstveno varstvo Janez Remškar poudaril, da so med drugim upoštevali tudi vse pripombe varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik. "Gre za sistemsko celovito rešitev obravnave ljudi v duševnem zdravju," je poudaril.

Koordinator nadzorovane obravnave

Med novostmi zakona je Bručan med drugim izpostavil možnost obravnave v lokalnem okolju oseb s težavami v duševnem zdravju. "Nadzorovana obravnava, ki je namenjena osebam s hudimi in ponavljajočimi se duševnimi motnjami, je interdisciplinarno zasnovana obravnava, ki jo bo koordiniral in nadziral strokovnjak. Zakon ga imenuje koordinator nadzorovane obravnave, imenuje pa ga psihiatrična bolnišnica," je pojasnil minister.

Nadzorovana obravnava je namenjena tistim osebam s težkimi duševnimi motnjami, za katere ustrezni strokovnjaki ocenijo, da hospitalizacija ni potrebna, ker jih je mogoče zdraviti tudi v skupnosti. Po ocenah ministrstva bi do leta 2013 v tak sistem obravnave, ki je predvsem bistveno cenejši od hospitalizacije, vključili okoli 680 bolnikov.

Obravnava v skupnosti pa bo namenjena osebam, ki imajo težave pri opravljanju vsakdanjih dnevnih opravil in vključevanju v družbeno življenje oziroma usposabljanju za delo, je ob tem pojasnil minister. Izvaja se lahko v različnih oblikah, na primer v obliki stanovanjskih skupin, v programih rehabilitacije ali programih (re)socializacije in druženja.

Izvajale naj bi jo pretežno nevladne organizacije, koordiniral in nadzoroval pa koordinator storitev, to bo strokovnjak z visoko ali univerzitetno izobrazbo zdravstvene, psihološke, socialne ali pedagoške smeri. Na ministrstvu predvidevajo, da bi nevladne organizacije, ki bi opravljale to dejavnost, vključili tudi v sistem javne službe. Torej bi se ta dejavnost sistemsko financirala iz javnega denarja.

V preteklosti je bila v javnosti posebej izpostavljena problematika zagotavljanja pravic pri zadržanju in zdravljenju v zaprtih oddelkih psihiatričnih bolnišnic, je opozoril minister. V zakonski predlog so vključili številne varovalke za to vprašanje. Tako bo na primer ponujena alternativa zdravljenju na zaprtih oddelkih, in sicer se bo bolnika, ki bo s sklepom sodišča napoten na obvezno zdravljenje, lahko napoten tudi na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda ali v nadzorovano obravnavo. To dvoje bosta "alternativna ukrepa", je pojasnil minister. "Pri tem smo določili kratke roke v postopkih pred sodiščem, saj se zavedamo, da lahko le hitri sodni nadzor glede zakonitosti pridržanja zagotovi učinkovito varstvo pravic bolnika," je še poudaril.