"Oktobrska raziskava Politbarometer v javnem mnenju ni zaznala takih sprememb, kot jih v teh oktobrskih dneh kaže vremenska slika," je na novinarski konferenci uvodoma dejal Niko Toš, predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja pri ljubljanski FDV.
Kot je pojasnil Toš, v tokratni meritvi glede na pretekli mesec in tudi širša medmesečna gibanja ni opaziti večjih odstopanj, kar velja tako za kazalce splošnega zadovoljstva (z demokracijo in materialnimi razmerami), kot tudi za ocenjevanje uspešnosti delovanja državnih organov in ministrstev ter za strankarsko opredelitev.
Vlado premiera Ropa tako kot v septembru tudi ta mesec podpira 43 odstotkov anketiranih, ne podpira pa je 40 odstotkov vprašanih. Podobno kot predhodni mesec anketirani ocenjujejo tudi uspešnost oziroma neuspešnost delovanja osrednjih državnih organov. Kot je pojasnil Toš, so izrazito pozitivno ocenjeni nosilci individualnih funkcij - tako predsednik republike, kot predsednik državnega zbora in predsednik vlade namreč presegajo vrednost tri na sicer petstopenjski lestvici. Pri tem pa za predsednika republike in predsednika vlade še vedno velja, da se na osnovi ocen od pomladi do danes uvrščata značilno nižje od lanskoletnega povprečja.
Vlada, opozicija, državni zbor in državni svet pa so uvrščeni nekoliko pod vrednost tri. Tako na primer anketiranci približno enako ocenjujejo delo državnega zbora (povprečna ocena 2,71) in državnega sveta (povprečna ocena 2,76). Med uspešnimi oziroma učinkovitimi ministrstvi so anketiranci največkrat omenili ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, na lestvico neuspešnih oziroma neučinkovitih ministrstev pa so uvrstili kmetijsko ministrstvo ter ministrstvo za notranje zadeve, ob njiju pa v oktobru še ministrstvo za zdravje in ministrstvo za pravosodje. Pri institucijah z visokim zaupanjem oziroma presežkom izraženega zaupanja nad nezaupanjem izstopajo tolar, Slovenska vojska, šolstvo, predsednik republike, pa tudi mediji. Medtem ko so v spodnjem delu lestvice uvrščeni cerkev, politične stranke in čisto na dnu sodišča.
Prav tako v "strankarskem polju ni opaziti sprememb in je vse bolj ali manj zafiksirano," je poudaril Toš, ki je povedal, da je pri opredeljevanju do strank (preference) opazen le določen pozitiven premik pri SLS. Če bi bile volitve prihodnji konec tedna, bi jim med opredeljenimi (47 odstotkov je odgovorilo, da ne ve, koga bi volilo) največ, 24 odstotkov, volilo za LDS, SDS bi jih podprlo devet odstotkov, ZLSD pa šest odstotkov. Odstotek manj bi dobila SLS, za SNS in NSi bi se odločili po trije odstotki, za SMS pa dva odstotka. DeSUS ne bi dosegel niti odstotka.
Poleg vprašanj, ki so v raziskavi že "stalnica", so anketirancem postavili še nekaj vprašanj, povezanih z evropskimi volitvami v prihodnjem letu. Povprašali so jih namreč, kako bi ravnali, če bi na volilnih listah našli ime kandidata, ki ga zelo cenijo, vendar pa bi bil ta kandidat uvrščen na listo, ki je sicer ne volijo. Kar 58 odstotkov vprašanih bi se v tem primeru odločilo podpreti kandidata, ki ga cenijo, medtem ko bi jih 21 odstotkov vendarle glasovalo za strankarsko listo. Če pa bi morali izbirati med "vidnim" politikom in "vidnim" gospodarstvenikom, bi se jih kar 68 odstotkov odločilo v prid slednjemu, le pri 14 odstotkih je bolj verjetno, da bi izbrali politika.
Raziskava Politbarometer poteka na podlagi pogodbe med uradom vlade za informiranje, ministrstvom za šolstvo, znanost in šport ter Centrom za raziskovanje javnega mnenja pri ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Slednji raziskavo izvaja mesečno, tokrat je v njej sodelovalo 861 anketiranih. Med njimi je bil delež zadovoljnih z demokracijo 38-odstoten, nezadovoljnih je bila dobra polovica oziroma 53 odstotkov vprašanih. Zadovoljstvo z materialnimi razmerami v gospodinjstvu je v oktobru izrazilo 54 odstotkov vprašanih, nezadovoljstvo 44 odstotkov.