Varuhinja: Manjka nadzor nad izvajanjem zakonov

Predsednik DZ Pavel Gantar je ob srečanju z varuhinjo, ki mu je izročila poročilo za lani, dejal, da kljub vedno boljšemu stanju pri uresničevanju človekovih pravic nekateri problemi ostajajo nerešeni. Izpostavil je vprašanje zakonodaje, in sicer kako omogoča uresničevanje človekovih pravic, in tudi vprašanje nadzornih organov, ki morajo po njegovem bedeti nad uresničevanjem človekovih pravic.

Mnenja je, da je slovenski zakonodajni postopek razmeroma dobro urejen, vendar manjka redna presoja učinkov delovanja posameznih zakonov. Presoja administrativnih in drugih posledic slovenske zakonodaje še ni "del zakonodajnega procesa", in dokler ne bo, je še poudaril Gantar, bomo lahko spremljali zakone, o katerih posledicah ne bomo vedeli dovolj. Prav zato meni, da je naloga zakonodajalcev in tudi vlade, da v zakonodajnem procesu uredimo vprašanje spremljanja učinkov posameznih sprejetih zakonov na družbeno življenje in na človekove pravice.

''Nadzor pomanjkljiv, neučinkovit ali pa ga ni''

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je prav tako izpostavila vprašanje učinkovitosti zakonodaje pri uveljavljanju človekovih pravic in vprašanje nadzora, za katerega v poročilu ugotavljajo, da je pomanjkljiv, neučinkovit ali pa ga sploh ni. Glede vprašanja same zakonodaje pa je na tiskovni konferenci po predaji poročila opozorila, da mnogo sprejetih zakonov prihaja v kolizijo s prej uveljavljenimi pravicami, določene zakonodaje pa se pripravljavci izogibajo. Poleg tega pa pripravljavci odlašajo s spremembo zakonodaje, za katero je jasno, da jo je treba spremeniti, pravi varuhinja in kot primer navaja problematiko zdravstvenega zavarovanja otrok.

Ob tem je tudi opozorila na tiste skupine ljudi, ki sporočajo domnevne kršitve človekovih pravic. Med njimi se po njenih besedah pojavlja nova skupina, in sicer revni ljudje. Pri tem Čebašek Travnikova izpostavlja, da je pri njih moč zaznati omejen dostop do nekaterih ključnih pravic, ki naj bi zagotavljale socialno varnost.

''Pozabljeni ob države''

Med ranljivimi skupinami ljudi, kot so otroci in starejši, so v poročilu po njenih besedah izpostavili tudi skupino t. i. "pozabljenih od države". To so tisti, zaradi katerih se ne mudi sprejemati zakonskih sprememb ali urejati njihovega statusa. Med slednjimi varuhinja omenja ljudi, ki so se borili za osamosvojitev Slovenije in niso upravičeni do statusa vojnega veterana. Tu so po besedah Čebašek Travnikove tudi materialni oškodovanci druge svetovne vojne in mobiliziranci v nemško vojsko, ki "padejo" v pravno praznino.

Med ranljivimi skupinami so sicer po njenih besedah na prvem mestu še vedno otroci. Ob tem je izrazila upanje, da bo obveljal sprejeti družinski zakonik, ki bo rešil "sramotno stanje", v katerem kaznovanje otrok še vedno ni prepovedano.

Varuhinja si prizadeva, da bi pridobili sredstva za analizo, kako se upoštevajo priporočila, ki jih varuh predlaga v vsakem letnem poročilu. Kot "svetel primer" je omenila področje nasilja v družini, saj je bila problematika po opozorilih varuha urejena z zakonodajo.