Natančnega odgovora, zakaj moramo spati, še ni. "To je odgovor za Nobelovo nagrado," pravi dr. Barbara Gnidovec Stražišar, specialistka pediatrije in otroške nevrologije.
Ko sonce zaide, se v našem telesu začnejo dogajati spremembe. Izloča se melatonin, hormon, ki nam pomaga, da bi lažje zaspali, telesna temperatura začne upadati, raven kortizola, stresnega hormona se znižuje. Telo se torej pripravlja na spanje.
Pomembno je, kdaj hodite v posteljo
V začetnem delu noči je več globokega spanca. Bolj ko gremo proti jutru, se naša telesna temperatura dviguje, več imamo REM spanja. Torej več sanjamo.
"Če noč prebedimo in gremo spat recimo ob 4. ali 5. uri zjutraj, ravno zaradi tega 24-urnega nihanja telesne temperature praktično ne bomo mogli imeti veliko globokega spanja, temveč bo več REM," pojasnjuje dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja ambulante za motnje spanja v UKC Ljubljana.
Nočno delo je zelo verjetno karcinogeno
Delavci, ki delajo ponoči, so še posebej izpostavljeni tveganju, da bodo zboleli. Kronično pomanjkanje spanja znanstveniki povezujejo z diabetesom, debelostjo, možgansko kapjo, izgubo spomina, celo z rakom na dojkah. "Na Danskem so denimo 40 medicinskim sestram, ki so zbolele za rakom dojke, bolezen priznali kot poklicno in jim izplačali odškodnino," pravi dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa.
Zanimivo pa je, da je biološka ura pri najstnikih nekoliko drugačna kot pri odraslih. "Če je pri odraslih izločanje melatonina, torej hormona spanja, najvišje okoli 4. ure zjutraj, je pri mladostnikih ta na najvišji ravni okoli 6. ure," pravi dr. Gnidovec Stražišar. Kar pomeni, da se večina šolarjev zbuja takrat, ko njihovo telo najbolj potrebuje spanje. Zato bi šole pouk morale začenjati kasneje, dodaja.
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.