Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je delo državnega stanovanjskega sklada v lanskem letu z vidika obsega oddanih neprofitnih stanovanj in na trgu prodanih stanovanj, ocenil kot "uspešno". Država bo tako prvič po letu 1999 dokapitalizirala Sklad in sicer s tremi milijardami tolarjev.
Ministrstvo je uvedlo revizijo poslovanja stanovanjskega sklada za obdobje zadnjih petih let, končno poročilo pa naj bi predstavili februarja. "Z letošnjim letom pa bo sklad prvič po letu 1999 dokapitaliziran, in sicer bo iz državnega proračuna prejel tri milijarde tolarjev," je povedal Podobnik.
Te tri milijarde tolarjev bodo vključene v obnovljen razpis za sofinanciranje neprofitnih stanovanj, ki naj bi bil objavljen v drugi polovici leta, njegova skupna vrednost pa je osem milijard tolarjev.
V Ljubljani bi lahko gradili na Parmovi in v Šentvidu
Na okoljskem ministrstvu si prizadevajo, da bi se na sklad prenesla zemljišča v državni lasti, ki so primerna za stanovanjsko gradnjo. Državni sekretar na ministrstvu Marko Starman je povedal, da je evidentiranje primernih zemljišč še v teku. Na območju Ljubljane in okolice so trenutno komunalno opremljena zemljišča v državni lasti na Parmovi ulici, kjer bi lahko po predhodni oceni zgradili 160 stanovanj, in v okolici Šentvida, na območju, ki je v lastni obrambnega ministrstva in kjer bi se dalo zgraditi do 700 stanovanj.
Starman je dodal, da do konkretnih dogovorov med ministrstvi in vladnimi službami še ni prišlo; po njegovih besedah je potrebno uskladiti pravni temelj in poiskati način, da ne bi ogrozili namenov določenih institucij, ki so računale na denar od prodaje nepremičnin in ga upoštevale pri načrtovanju svojih nalog. Prenos zemljišč ne bo namenjen le stanovanjski gradnji, ampak tudi ostalim, npr. gradnji industrijskih con in poslovnih objektov.
Krajše čakanje na vselitev
Okrog 200 stanovanj v širši okolici Ljubljane bo sklad ponudil na tokratnem razpisu, za razliko od dosedanje prakse pa kupci na vselitev ne bodo čakali tudi do dve leti, ampak naj bi bila stanovanja vseljiva že konec tega leta. Prav tako se je Sklad odpovedal velikim stanovanjem, ki so bila kljub nižjim cenam kot na trgu za kupce predraga. Kot pravi Primož Pirc, član uprave Stanovanskega sklada, gre predvsem za stanovanja, ki nikakor ne smejo presegati velikosti 70 kvadratnih metrov, vendar so še vedno funkcionalna in svetla.
Za kvadratni meter bodo kupci v Ljubljani še vedno odšteli 1.300 evrov, cena na trgu je tudi 2.200 evrov, zunaj Ljubljane pa bo cena kvadratnega metra še nižja.
V tem letu bo sklad znova objavil tudi prenovljeno nacionalno varčevalno shemo, saj je postala stara zaradi stanovanjskih kreditov, ki jih ponujajo banke, neprivlačna. Lotili pa so se tudi strožjega nadzora nad gradnjo stanovanj. Po novem bo Sklad nadzoroval vsako fazo.
Največje potrebe so v Ljubljani z okolico in Mariboru (po okoli 2.000 stanovanj) ter na Primorskem (okoli 500 stanovanj). "Želja stanovanjskega sklada je, da bi lahko v letu 2007 ponudil vsaj 2.000 stanovanj," je povedal Primož Pirc.
Ne hitijo z novim šefom sklada
Podobnik, ki je kot minister tudi predsednik nadzornega sveta sklada, je na vprašanje o razpisu za predsednika uprave odgovoril, da so dali prednost drugim zadevam sklada in da "niso videli potrebe, da bi hiteli s tem postopkom", ki naj bi ga sicer po njegovih besedah uredili v naslednjih mesecih.
