Manjši nadzor potnikov?

Danes stopa v veljavo novi sporazum med EU in ZDA o posredovanju osebnih podatkov letalskih potnikov (PNR) na čezatlantskih letih ameriškim oblastem. Sporazum tako nadomešča začasni sporazum iz oktobra 2006, ki se je z iztekel z 31. julijem. S sporazumom so zadovoljni tako v EU kot v ZDA, nekoliko bolj skeptični pa so do njega pooblaščenci za varstvo osebnih podatkov.

EU in ZDA sta pogajanja o novem sporazumu začeli konec februarja. Dogovor sta dosegli konec junija. Države članice Evropske unije so zeleno luč sporazumu na ravni veleposlanikov pri EU prižgale 19. julija, štiri dni kasneje pa so sporazum potrdili tudi zunanji ministri povezave.

Manjši nadzor potnikov?

Novi sporazum bo veljal sedem let. V skladu z novim dogovorom bo število osebnih podatkov o potnikih, ki jih v imenu boja proti terorizmu zahtevajo ZDA, zmanjšano s 34 na 19. Vsi ti podatki so zbrani v dokumentih letalskih prevoznikov, ki se imenujejo PNR (passenger name record).

Te podatke potniki posredujejo letalskim družbam ob nakupu vozovnice, gre pa za podatke o naslovu, številki telefona in kreditne kartice ter cilju potovanja, pa tudi o storitvah, ki jih potniki zahtevajo med letom. Ameriške oblasti bodo lahko podatke iz EU hranile do 15 let: sedem let v aktivni podatkovni bazi, v nadaljnjih osmih letih pa bo dostop do njih mogoč le v izjemnih primerih in pod strogimi pogoji.

Sporazum je sestavljen iz treh delov: samega besedila sporazuma; pisma ZDA Evropski uniji, v katerem podajajo zagotovila o ravnanju s podatki PNR, ter pisma EU Združenim državam Amerike, v katerem unija sprejema ameriška zagotovila kot zadostna.

Sporazum korak nazaj

Če novi sporazum ne bi bil sklenjen julija, bi evropskim letalskim družbam grozila prepoved pristajanja na ameriških tleh ali celo tožbe potnikov zaradi nezakonitega posredovanja njihovih osebnih podatkov, prevozniki pa bi v primeru kršitve lahko odgovarjale s 6.000 ameriškimi dolarji na potnika. Prav zato so v Evropskem združenju letalskih prevoznikov (AEA) dogovor označili za "zelo dobrodošel". Posledice odsotnosti novega dogovora bi bile po mnenju AEA namreč "nepojmljive".

Številni nacionalni nadzorniki za varstvo osebnih podatkov v EU, med njimi slovenska informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar ter evropski nadzornik za varstvo osebnih podatkov Peter Hustinx, pa ugotavljajo, da sporazum v marsikaterem vidiku pomeni korak nazaj za varstvo osebnih podatkov.