
Poročilo o položaju človekovih pravic za leto 2005, ki ga je danes objavil ameriški State Department, stanje na tem področju v Sloveniji kot vsa leta doslej ocenjuje precej pozitivno. Na seznamu manjših kršitev ali pomanjkljivosti so se znova znašli posamezni primeri zlorabe policijskih pooblastil, politični in gospodarski pritiski na medije ter površno preverjanje prošenj za azil. Poročilo opozarja tudi na sodne zaostanke, nasilje nad ženskami, trgovino z ženskami in dekleti v in preko Slovenije in na diskriminacijo Romov, homoseksualcev in na problem izbrisanih.
Poročilo navaja, da je sodni sistem v Sloveniji še naprej preobremenjen, kar se kaže v sodnih zaostankih in razvlečenih kazenskih postopkih. Na področju svobode medijev poročilo govori o še vedno prisotni samocenzuri in občasnem posrednem vplivanju na medije, ki naj še vedno ne bi zastopali dovolj široke palete političnih stališč. Pojasnjeno je tudi gospodarsko-politično zaledje javne radiotelevizije RTV Slovenija in sprejetje zakonodaje, ki povečuje vladni in parlamentarni vpliv v odborih omenjene hiše. Poročilo omenja tudi oprostilno sodbo petim obtoženim napada na novinarja Mira Petka.
State Department se dotakne tudi korupcije, ki naj bi bila v očeh slovenske javnosti precej razširjena. Poročilo navaja primere korupcije, ki jih je prijavila protikorupcijska komisija in dodaja, da namerava vlada slednjo zaradi neprimernega kadra in sredstev ukiniti.

Poročilo vsebuje tudi povzetke iz drugih poročil, kot sta poročilo o verskih svoboščinah in antisemitizmu. Najbolj diskriminirana skupina v Sloveniji po navedbah poročila ostajajo Romi, ki naj bi imeli slabše pogoje na področju izobraževanja - omenjeni so primeri segregacije -, stanovanjske problematike in zaposlovanja. Kot žrtve diskriminacije in nasilja so izpostavljeni tudi homoseksualci. Pomanjkljiva naj bi bila tudi obravnava azilantov, ki trpijo zaradi pospešenih postopkov in poostrenih pogojev v prehodnih domovih.
Po navedbah State Departmenta nasilje proti ženskam ostaja problem, ki je sicer deležen večje pozornosti s strani vlade, še vedno pa naj bi škripalo na področju zakonodaje in financiranja. Na področju trgovine z ljudmi naj bi nova zakonodajo že rodila prve sadove, ko gre za aretacije, manj podpore pa naj bi bile zaradi pomanjkljivega financiranja deležne žrtve. Poročilo se dotakne tudi problema okoli 18.000 izbrisanih, za katere še vedno ni ustrezne zakonske rešitve.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.