Manjši zaostanki, slabše plače sodnikov

Kot je pojasnil predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, so sodišča lani sodne zaostanke pri pomembnejših zadevah zmanjšala za 12 odstotkov glede na leto 2006. Ob tem je opozoril, da so sodniki lani v povprečju dosegali več kot 135 odstotkov priporočenega obsega dela ozirom norme. Nezasedena prosta sodniška mesta so po njegovih besedah ena od glavnih tveganj za uspeh projekta Lukenda, kot enega ključnih razlogov za to pa je izpostavil neprimeren plačni položaj sodnikov.

V letu 2007 se je nadaljevalo izvajanje projekta Lukenda, vendar se je pokazalo, da je bila pravilna ocena, da predstavlja realizacija projekta na kadrovskem področju eno od glavnih tveganj za uspeh projekta, je ob predstavitvi letnega poročila o delu sodstva v letu 2007 dejal Testen. Podatki o nezasedenih prostih sodniških mestih in neuspešnih razpisih takšnih mest, zlasti na prvostopenjskih sodiščih, so po njegovih besedah zaskrbljujoči.

Projekt Lukenda pa poleg tega ogroža tudi prostorska problematika slovenskih sodišč. Po njegovih besedah je minister za pravosodje Lovro Šturm na tem področju storil veliko. Testen je poudaril, da je potrebna nova sodna stavba, saj iskanje dodatnih prostorov zunaj sedežev sodišč moti delo sodišč.

"Ocenjujemo, da je eden ključnih razlogov za takšno stanje neprimeren plačni položaj sodnikov, še zlasti v primerjavi s primerljivimi delovnimi mesti v izvršilni in zakonodajni veji oblasti," je dejal Testen. Poudaril je, da nov plačni sistem, ki je stopil v veljavo 1. januarja letos, po oceni vrhovnega sodišča ni izpolnil zahtev odločb ustavnega sodišča z dne 7. decembra 2006 in ne zagotavlja ustreznega položaja sodnikov.

Plačni položaj sodnikov se konstantno slabša vse od leta 1997, saj se je osnovna plača sodnika začetnika v razmerju do povprečne plače v Sloveniji do leta 2007 zmanjšala za 33 odstotkov, je poudaril Testen. Po njegovih besedah pa so podobna in še večja znižanja plač drugih sodniških nazivov.

Testen stavke ne podpira, vendar ...

Testen je ponovil, da stavke sodnikov ne podpira, kar je poudaril tudi v pismu vrhovnim sodnikom. Pismo je še pred napovedjo opozorilne stavke med 9. in 11. junijem spisal kot odziv na poziv člana stavkovnega odbora za podporo stavki. Prepričan je, da so zadnje sodniške zahteve nerealne. Kljub temu, da meni drugače kot večina sodnikov, pa Testen ne namerava odstopiti.

Sodniške zahteve Testen podpira v dveh točkah. Strinja se, da je plačni položaj sodnikov neprimeren v primerjavi s plačnim položajem nosilcev oblasti v izvršilni in zakonodajni veji oblasti. Prav tako pa je po njegovem mnenju upravičena zahteva sodnikov, da se znižanje dodatka na delovno dobo z 0,5 na 0,3 odstotka upošteva šele od uveljavitve novega plačnega sistema in ne pred 1. januarjem letos.

Kot ustrezno pot za dosego sodniških ciljev je Testen izpostavil nov ustavni spor, ki ga pripravljajo. Stavka pa je po njegovem mnenju lahko še dodatno sporna glede na to, da sodniki s stavko uveljavljajo zahteve, ki so predmet spora na ustavnem sodišču.