Manjšina za zastavo

Zbor narodnih predstavnikov (ZNP), najvišje telo odločanja pri Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS), je na seji soglasno sprejel pobudo za grb in zastavo Slovencev na avstrijskem Koroškem. Osrednji simbol grba je knežji kamen v beli barvi na rdečem in modrem ozadju, zastava pa je modra z grbom v sredini. Tako grb kot zastava naj bi bila za koroške Slovence v prihodnje "simbol skupinske zavesti".

Grb in zastavo je pripravil slovenski strokovnjak za heraldiko Valt Jurečič iz društva Heraldika. Kot je pojasnil, so na osnutku grba za koroške Slovence združene vse tri slovenske narodne barve, modra bela in rdeča, ki so sicer povzete po grbu dežele Kranjske. Modro ozadje zastave koroških Slovencev naj bi v skladu s heraldičnimi pravili prav tako ustrezalo temeljni barvi Slovencev, saj je modri orel v kranjskem grbu osnovna barva v tem simbolu.

Simbol vseh koroških Slovencev

Po besedah predsednika ZNP Jožeta Wakouniga naj bi grb in zastava postala "simbol vseh koroških Slovencev, ne glede na svetovnonazorsko opredelitev". ZNP pri NSKS je sedaj torej dal pobudo, želijo pa nagovoriti tudi druge organizacije in društva slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, ki naj bi v prihodnje uporabljali "simbol skupinske zavesti". Nikakor pa naj grb in zastava ne bi bila zgolj simbol ene same organizacije.

Politični tajnik NSKS Marjan Pipp je glede uporabe knežjega kamna na grbu in zastavi koroških Slovencev poudaril, da so v pripravljalni skupini obravnavali vrsto predlogov, vendar pa je nedavna razprava o knežjem kamnu na avstrijskem Koroškem "vse skupaj pospešila". Obenem pa naj bi prav uporaba starega pravnega simbola še iz časov Karantanije bila tudi "pot se svetu predstaviti na enostaven način." Pipp je še napovedal, da bo v kratkem pripravljena tudi spletna stran s predstavitvijo zgodovinskih ozadij in heraldičnih prvin grba in zastave koroških Slovencev.

V svojem političnem poročilu pred ZNP je predsednik NSKS Matevž Grilc poudaril, da bodo v vprašanju dvojezičnih krajevnih napisov nadaljevali internacionalizacijo. Med drugim bo tudi Slovenska manjšinska koordinacija (SLOMAK), ki združuje predstavniške organizacije slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem, konec marca v Bruslju obveščala evropske ustanove o svojem položaju.

Grilc: Manjšina ne rabi prosjačiti, saj stojimo v pravni poziciji

Obenem je Grilc poudaril, da je slovenska manjšina "v taki situaciji, da ji ni treba prosjačiti za pogovore, saj stojimo na pravni poziciji". Od vztrajanja na trdnih pravnih stališčih glede dvojezične topografije bi lahko odstopili samo takrat, če bi Avstrija ponudila zadovoljiv sveženj ukrepov, pri čemer je predsednik NSKS posebej omenil javnopravno in demokratično izvoljeno skupno predstavništvo slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Kakršna koli rešitev v vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel pa bo morala vsekakor biti v okviru s tozadevnimi odločbami avstrijskega ustavnega sodišča.

Grilc je še napovedal, da bo NSKS v prihodnjih dneh predal visokemu komisarju za manjšinska vprašanja pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) formalno vlogo, v katerem ga bodo opozorili na neupoštevanje manjšinskih pravic na avstrijskem Koroškem.