18°C

'Onkološki inštitut od 10- do 100-krat preplačal storitve Marčičevega podjetja Marand'

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
AVTOR
Mirko Vorkapić /
KOMENTARJI
928
Podjetju Marand Andreja Marčiča je onkološki inštitut plačal več milijonov evrov za razvoj kliničnega informacijskega sistema, ki uporabnikom že več let povzroča preglavice, zaradi pomanjkljivosti pa ogroža tudi druge bolnišnične procese, nam je zaupal neodvisni strokovnjak, ki so ga na pomoč poklicali na onkološkem inštitutu. Ta je namreč odkril številne pomanjkljivosti in nepravilnosti. Marand je zaračunaval za nedelujoče sisteme, preizkusne verzije aplikacij, onkološki inštitut pa je njegove storitve debelo preplačal. Vse to pa omogoča neobstoj enotnega sistema na ravni države in odsotnost interesa za skupna naročila in rešitve.

 

Kot smo že poročali, se je na račun podjetja Marand z onkološkega inštituta (OI) prelilo več kot 17 milijonov evrov. Gre za podjetje, ki je prek različnih kanalov povezano z aktualno vlado Janeza Janše. Med drugim je bil v podjetju v času prve in druge Janševe vlade zaposlen tudi njegov sin Žan Janša. Kot je znano, se je premier vlade z direktorjem podjetja Andrejem Marčičem in lobistom Božem Dimnikom v preteklosti večkrat družil ob igranju golfa na Mavriciju, v ponedeljek pa smo razkrili tudi fotografije Janše in Dimnika na Marčičevi jahti Brioni44.  

PREBERI ŠE
Razkrivamo fotografije: Janša in Marčič se nista srečevala samo naključno

Da velike količine denarja odtekajo iz onkološkega inštituta, je v oddaji 24UR ZVEČER povedal že Erik Brecelj, ki je povedal, da so bili z Marandovim sistemom uporabniki nezadovoljni, podjetje pa da je njihove prošnje, naj vendarle zaključijo delo, vztrajno ignoriralo. "Nato je v stiski prejšnje vodstvo najelo zunanjega sodelavca, informatika, ki je odkril številne nepravilnosti Maranda. Začuda je sledil napad stranke SDS. Napadli so onkološki inštitut, zunanjega izvajalca, očitali napako, ker ni bilo razpisa, kar je bilo res. A niti malo jih niso zanimale nepravilnosti, ki jih je odkril zunanji sodelavec," je še pojasnil.

Kaj je odkril zunanji sodelavec? 

Dr. Sandi Ogrizek je strokovnjak za informacijsko tehnologijo, ki na tem področju deluje že 22 let kot samostojni podjetnik. Pred prihodom na OI je že imel izkušnje iz bolnišnične informatike. "Praktično se ni dogajalo nič, računi za vzdrževanje pa so vsako leto dosegali milijon evrov. Ljudje so bili tam obupani, ker niso vedeli, kaj narediti. Spraševali so se, ali naj zamenjajo dobavitelja ter na kakšen način bi dosegli, da bi se stvari premaknile in da hkrati vse skupaj ne bi bilo nevarno za paciente." 

"Jasno mi je bilo, za kaj gre, saj imajo tudi druge bolnišnice podobne težave, čeprav morda ne govorijo toliko o njih. Pri nas pa je pač tako, da so dobavitelji tisti, ki dirigirajo tempo in ceno vsega, kar naredijo," je o enem od poglavitnih problemov dejal strokovnjak za informatiko Sandi Ogrizek.

Kot nam je pojasnil v pogovoru, je kmalu ugotovil, da se na OI v povezavi s kliničnim informacijskim sistemom dogajajo številne nepravilnosti, prav tako pa, da je komunikacija med izvajalcem (podjetje Marand) in uporabniki (zaposleni na inštitutu) slaba. "Marand je bil tisti, ki je diktiral, s kakšno vsebino in s kakšnim tempom ter za koliko denarja se bo razvijal klinični informacijski sistem. Če je uporabnik imel karkoli proti in če je kaj želel pospešiti, se je Marand izgovarjal, da se to nekako ne da, ker da uporabnik ne sodeluje, ali pa da tehnično ni izvedljivo." 

Dr. Sandi Ogrizek
Dr. Sandi OgrizekFOTO: 24UR

Že v testni fazi zaračunavali za aplikacije, ki potem niso delovale

Ogrizek je februarja 2019 napisal prvo poročilo, v katerem je tudi predlagal rešitve. Od zdravnikov, medicinskih sester in administratorjev je zbral zahteve in predloge ter z njimi odšel na Marand. "Dejal sem jim, naj povedo, v katerem vrstnem redu se lahko težave odpravijo. Seveda so malo jamrali, ampak potem smo se nekako dogovorili, da bo to narejeno. Že v toku te izvedbe je bilo evidentno, da je Marandu treba gledati pod prste, ker so njegovi računi imeli specifikacijo, ki povprečnemu uporabniku ni bila razumljiva. V teh računih so bile postavke, ki jih kakšen zdravnik ali pa nekdo, ki ni iz informacijske stroke, ne more razumeti." Uporabniki tudi niso imeli vpogleda v račune in zato tudi niso mogli preverjati, če bilo vse, kar je pisalo na računih, tudi narejeno. "Ugotovili smo, da je marsikatera postavka odvečna. Sicer ni bilo veliko stvari, se pa je vsak mesec nabralo za par tisoč evrov."

Med preverjanjem faktur je ugotovil tudi, da je Marand zaračunaval izdelke, preden so bili ti preizkušeni v produkciji in so se nahajali šele v testni fazi. "V enem primeru se je izkazalo, da je aplikacija prišla v uporabo, pa ni nič delovalo. Zaradi tega se je ustavil celoten radiološki oddelek, kar je zelo nevarno, saj se morajo preiskave izvajati. Zaradi tega sem pritisnil na Marand, da so spremenili svoj način fakturiranja tako, da ima uporabnik možnost še precej časa po tistem, ko testno verzijo spremenijo v produkcijsko, to uporabljati. V tem času morajo tudi odpraviti vse morebitne napake, nato pa se šele lahko zadeva zaračuna." Pri preverjanju je informacijski strokovnjak naletel na več dilem, saj je bilo, kot pravi, težko ugotoviti, ali gre za eno stvar, dve stvari ali isto stvar, "ki je večkrat zaračunana in predstavljena z drugimi besedami". Pojasnil je, da je bilo med zaračunanimi storitvami veliko takšnih, ki so jih še enkrat dodatno zaračunali.

Janez Janša v družbi Boža Dimnika in Andreja Marčiča na Mavriciju.
Janez Janša v družbi Boža Dimnika in Andreja Marčiča na Mavriciju.FOTO: Necenzurirano.si

Več o modusu operandi Marčičevega Maranda na onkološkem inštitutu v današnji informativni oddaji 24UR ZVEČER.

Pred pogovori o novem sporazumu so Ogrizka 'odrezali'

Pred izvedbo načrta, ki ga je Ogrizek sestavil v dialogu z uporabniki in izvajalcem, pa so v svetu zavoda, kjer so vlado zastopali predstavniki iz vrst SMC, prekinili njegovo pogodbo. "Ravno konec leta 2019 se je bilo treba pogovarjati o novem okvirnem sporazumu, ker je prejšnji že potekel. Tukaj sem sodeloval s predlogom in konkretnimi idejami, kako bi lahko stvari spremenili, da bi bilo vse skupaj bolj transparentno. Očitno pa je to bilo takrat preveč za vse vpletene, saj so me praktično čez noč 'odrezali'." Odpoved pogodbe so pojasnili s tem, da je presegel znesek, ki bi ga lahko zaslužil v koledarskem letu brez razpisa. "Sklepam, da bi, če bi delali razpis, Marand poslal svojega človeka z dumpinškimi cenami in ga potem dodatno financiral zato, da bi bil na njegovi strani."

Kot ocenjuje Ogrizek, je onkološki inštitut Marandove storitve preplačal za od 10- do 100-krat. "Vse skupaj lahko primerjam samo s sabo, ko izdelam primerljivo aplikacijo, ki ima enako funkcionalnost. Za kakšno ceno? Njihovi izdelki so od 10- pa do 100-krat dražji od tega, kar bi jaz zaračunal kot samostojni podjetnik." Svetoval je tudi izvedbo revizije opravljenih faktur.

Interes, da ni skupnega naročila in skupne rešitve

V Sloveniji so zdravstveni zavodi dolžni v predpisanih poročati podatke o pacientih zdravstvenim zavarovalnicam, ministrstvu, v centralni register. Sistem se po tem precej razlikuje od drugih po svetu in Evropi. Ogrizek ob tem poudarja, da je v tujini veliko več ponudnikov, ki imajo zelo dobro izdelane klinične informacijske sisteme. "Tudi na onkološkem inštitutu smo se obrnili na par ponudnikov, ki so nas potrpežljivo in prijazno poslušali, ampak so nam na koncu razložili, da zaradi ene bolnišnice ne bodo hodili v Slovenijo in tukaj nameščali programov, saj ne gre zgolj za nameščanje, ampak tudi za vzdrževanje, ki je zelo pomemben del tega kliničnega informacijskega sistema."

Ogrizek pravi, da je pri implementiranju sistemov vsaka bolnišnica prepuščena sama sebi, sistem pa ni poenoten, kar odganja tujce. "Vsaka bolnišnica izbira po svoje in ministrstvo nima pregleda nad tem, kakšne so kapacitete. Ne more niti narediti strategije, da bi prerazporejala bolnike in naročala tako, da bi vsi prišli hitro na zdravniško obravnavo in ne bi nastajale čakalne vrste. Te nastajajo tudi zaradi slabe informacijske podpore. In potem vsako leto mečejo več milijonov v to, da bi se skrajšale, ampak efekta pa ni, ker ni nobenega pregleda nad tem, kakšne so sploh proste kapacitete, kam in kako prerazporejati, da bi bilo zdravstvo bolj enakomerno obremenjeno in da bi vse skupaj hitreje teklo." 

Ogrizek je poudaril, da bi enotni sistem imel veliko prednosti, ker bi omogočal optimizacijo delovnih procesov, vendar kot pomembno težavo izpostavlja pomanjkanje interesa za skupna naročila. Zakaj? "Skupna naročila bi bila cenejša in bolj trajna. Omogočala bi optimizacijo delovnih procesov. Potem se ne bi bilo več možno izgovarjati, delati parcialnih sistemov ter diktirati cen in ritma."

Po Marandu inženiring – Marand

Septembra 2019 Marand Inženiring zapre svoja vrata, na isti dan se kot družbenik Marčič pojavi z dvema novima podjetjema: Integralis in Marand. Podjetje Marand plus je bilo v register Ajpes vpisano junija tega leta. Integralis je bil ustanovljen skupaj z Boštjanom Jakličem, od več kot osmih milijonov evrov javnega denarja pa je največ prišlo z ministrstva za javno upravo in generalnega sekretariata Janševe vlade konec leta. Za prenovo podatkovnega centra in nadgradnjo varnostnega arhiviranja je Marčič v Integralis – kot edini prijavljen – v času Janševe vlade prejel dobrih milijon tristo tisoč evrov.