V enem letu so se cene v povprečju zvišale za 5,4 odstotka, v primerjavi s februarjem pa znižale za 1,1 odstotka. Povprečna 12-mesečna rast je bila 3,5-odstotna. Cene blaga so se zvišale za 6,7 odstotka, cene storitev pa za 2,8 odstotka.
Največji vpliv so imele višje cene naftnih derivatov. Bencin se je podražil za 30,3 odstotka, dizelsko gorivo za 29,5 odstotka, tekoča goriva pa za 12,1 odstotka. Dražja hrana (za 6,9 odstotka) je prispevala eno odstotno točko vpliva. Izdelki in storitve iz skupine stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj so se v povprečju podražili za 8,5 odstotka. Toplotna energija se je podražila za 51,9 odstotka, cena električne energije pa je bila v povprečju za 29,8 odstotka nižja.
Mesečna deflacija povezana zlasti s cenejšo električno energijo
Na marčevsko deflacijo so najbolj vplivale nižje cene električne energije. Na podlagi Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov se je električna energija zaradi začasne oprostitve plačila določenih prispevkov pocenila za 38,9 odstotka.
Bruto dolg dosegel 74,7 odstotka BDP
Javnofinančni primanjkljaj je lani znašal 2,705 milijarde evrov ali 5,2 odstotka BDP, 961 milijonov evrov manj, kot je znašal leta 2020, je navedel Surs. Bruto dolg je dosegel 74,7 odstotka BDP in se je relativno znižal za 5,1 odstotne točke BDP.
KOMENTARJI (158)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.