Krizni davek: pot iz krize ali pot v še večjo krizo?

Bo Slovenija proračunsko luknjo res krpala s kriznim davkom na neto plače? Rešitev, o kateri se v zadnjih dneh spet galsneje govori, so predlagali v stranki DeSUS. Bil bi začasen, njegova stopnja pa bi bila odvisna od prihodka posameznika. Za tiste, ki imajo dohodke nižje od minimalne plače, ne bi veljal, je povedal predsednik stranke Karl Erjavec. 

Krizni davek po njegovem mnenju ne bi mogel biti nadomestilo za dvig DDV, bi bil pa "najbolj pravična rešitev, saj bi se dotaknila vseh, in ne samo javnih uslužbencev ali upokojencev". Erjavec tudi svari, da je treba sprejeti konkretne in verodostojne rešitve, saj nas lahko sicer "doleti položaj, ko ne bomo več sami reševali težav".

Na vprašanje, kako realna je ideja za uvedbo omenjenega davka, je Erjavec odgovoril, da so o njem znotraj koalicije že imeli nekaj pogovorov, niso pa še sprejeli dokončne odločitve. Ta naj bi padla 6. maja, ko bo koalicija na koalicijskem vrhu dorekla, kakšne ukrepe bvo država predstavila Bruslju.

Da je krizni davek ena od možnosti, je priznal tudi minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik. Strinja se, da dela ne bi smeli preveč obremenjevati, a po njegovih besedah se bo treba tudi vprašati, kaj lahko državljani v teh zahtevnih časih storijo za državo, pa tudi če bo treba privoliti v kak dodaten davek ali znižanje plač.

"S kriznim davkom v še večjo krizo"

Čeprav odločitev še ni sprejeta, se – večinoma negativni – odzivi že vrstijo. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) takšen davek "odločno zavračajo". Vsakršne dodatne obremenitve že tako visokih stroškov dela v Sloveniji so povsem nesprejemljive, poudarjajo.

"V slovenskem gospodarstvu je že skoraj 95.000 manj delovno aktivnih kot pred štirimi leti. V zadnjih petih letih smo izgubili za en Maribor delovnih mest. Pomemben razlog za to so visoke obremenitve stroškov dela zaradi neracionalno vodene države. Krizni davek, obračunan na neto plačo, bi nadalje zmanjšal konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Ogrozil bi delovna mesta in samo še povečal brezposelnost. Maribor je že padel. Mar mora pasti celo Ljubljana?" so se vprašali.

Krizni davek = več brezposelnih

Da krizni davek pomeni večji pritisk na plače in s tem rast brezposelnosti, meni tudi Igor Antauer iz Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov. "Po moji oceni ni posebej dobro pretehtana odločitev, ker sem prepričan, da bo to prineslo pritisk na plače, kar pomeni, da bo brezposelnih še več," je dejal v oddaji 24UR OB ENIH. To bi privedlo do manjše potrošnje, opozarja in dodaja, da najverjetneje "tudi proračun ne bo imel toliko več, kolikor misli, da bo imel".

V GZS nasprotujejo tudi selektivnim davkom, na primer tistemu na sladke pijače, z dvigom DDV pa bi se strinjali le, če bi bil začasen in ne višji od enega odstotka. Zanje je to le izhod v skrajni sili. Motijo jih tudi visoke trošarine in okoljske dajatve, saj je Slovenija, kot so poudarili, po njihovem deležu v vrhu EU.

Lukšič: Višanje davkov je boljše od zmanjševanja porabe

Povsem nasprotno mnenje pa ima glede dviga davkov predsednik SD Igor Lukšič. "Dvig davkov je štirikrat bolj uspešen mehanizem od zmanjševanja porabe," pravi. SD si prizadeva, da se obdavči predvsem tiste dohodke, ki ne izvirajo iz dela, pri čemer podpirajo davek na denacionalizacijske obveznice, davek na dedovanje in darila, davek na finančne transakcije, davek na premoženje, pa tudi dvig davka na dodano vrednost, je pojasnil. Ali lahko iz tega sklepamo, da kriznemu davku, ki bi obremenil plače, tudi v SD niso najbolj naklonjeni?