Maribor: Podvoz zamenjal zadnjega železniškega čuvaja

V drugem največjem slovenskem mestu je dobrih deset let po podpisu dogovora o gradnji podvoza na Ljubljanski ulici promet pod železniško progo Maribor–Prevalje le stekel. Dogovor o skupnem financiranju omenjenega projekta je bil namreč podpisan že leta 2008, a je nato obtičal v predalu. Projekt, katerega vrednost je ocenjena na okoli devet milijonov evrov, zajema izgradnjo cestnega podvoza pod železniško progo Maribor–Prevalje na Ljubljanski ulici v Mariboru, rekonstrukcijo postajališča Maribor Tabor, vzpostavitev kolesarske steze ter izgradnjo dveh krožišč ter ureditev Magdalenskega parka, opisujejo na infrastrukturnem ministrstvu.

Odprtja podvoza sta se udeležila tudi infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek in mariborski župan Saša Arsenovič, ki sta skupaj dvignila zapornico in tako odprla podvoz za promet.

Bratuškova zadovoljna in vesela

Bratuškova je ob odprtju povedala, da jo veseli, da so danes lahko namenu predali pomembno prometno pridobitev v Mariboru, ob tem pa dodala, da dela v okolici podvoza sicer še niso v celoti zaključena. Po njenih besedah so v zadnjem letu na infrastrukturnem ministrstvu že večkrat dokazali, da Slovenija ni samo Ljubljana in da je prav vzhodni del države bil deležen kar nekaj novosti.

"V letu dni mojega mandata je bilo obnovljenih ali dograjenih več kot 360 kilometrov cest, tudi Maribor je v tem času dobil veliko pozornosti, seveda pa je daleč od tega, da bi bile vse težave na tem območju že odpravljene," je dejala in hkrati napovedala, da bodo predvidoma še ta teden na vlado poslali tudi uredbo, ki bo voznikom omogočila vožnjo po hitri cesti skozi Maribor brez vinjete.

Gradnja podvoza in drugih s tem povezanih del je bila ocenjena na devet milijonov evrov in pomeni eno največjih državnih investicij v prometno infrastrukturo v Mariboru v zadnjem obdobju. Tik pred koncem del na direkciji za infrastrukturo ocenjujejo, da bo končna vrednost investicije minimalno višja od pogodbene vrednosti, predvsem na račun dodatno naročenih del na občinski infrastrukturi.

Bratuškova je povedala, da naj bi z vsemi deli zaključili maja naslednje leto, pri čemer pa ne pričakuje podražitve projekta na državni strani. "Takšne obljube imamo. Pričakujemo sicer podpis aneksa, a samo za podaljšanje rokov," je dodala ministrica.

Projekt ureja še druge stvari

Odprtja, ki bo sprostil promet v središču mesta, se je razveselil tudi mariborski župan Arsenovič, še posebej, ker projekt ureja še nekatere druge stvari, med drugim otroška igrala v bližini, ureditev Magdalenskega parka in ploščadi pred jezuitsko cerkvijo ter postavitev nadhoda nad Titovo cesto, ki bo prebivalce Tabora na bolj varen način povezal s Pobrežjem.

"To je tudi dokaz, da mesto in država lahko sodelujeta, zato si želim, da bi tudi na današnjem sestanku po odprtju našli izračun, ki bo dokazal, da si drugo največje mesto v državi zasluži temu primerno obravnavo in da smo potrebni še dodatnega infrastrukturnega razvoja," je dejal Arsenovič.

V sklopu projekta so ukinili nivojski prehod Ljubljanske ulice čez železniško progo, ki mesto povezuje s Koroško, tako da udeležencem v prometu ob prehodu vlaka ne bo več treba čakati pred zapornicami. Hkrati na novo urejajo tamkajšnje železniško postajališče, vzpostavili so novi krožišči in uredili kolesarsko stezo, ki je ločena od vozišča. Nova perona bodo v uporabo predali predvidoma naslednji ponedeljek, takrat pa bosta tudi ukinjena začasni nivojski prehod in začasni peron.

Konec nekega obdobja

Z odprtjem podvoza v mariborski Ljubljanski ulici se je tako končalo obdobje, ko je na železniškem prehodu zapornice ročno dvigal in spuščal čuvaj. Omenjeni prehod je bil, po poročanju Dnevnika, zadnji neavtomatiziran prehod v središču slovenskih mest. Druga dva tovrstna prehoda, na katerih čuvaji še ročno spuščajo zapornice, sta v Anhovem in v Štorah.