Avtorica prispevka: Polona Križnar
Pri zloglasni mariborski finančno-davčni aferi gre za teorijo zarote domnevnih mariborskih hudodelcev, katerih cilj naj bi bil tudi pridobiti nepremičnine mariborskega podjetja Strojna. Tožilec za posebne zadeve Boštjan Penko je povedal, da gre v tej zadevi za kazniva dejanja zlorabe položaja ali pravic in pranja denarja. Hkrati pa gre še za kazniva dejanja izsiljevanja, zlorabe uradnega položaja ali pravic in še nekatera korupcijska kazniva dejanja," še dodaja Penko.
Matično oziroma glavno podjetje tako zaradi namerno slabih poslovnih rezulatov sedaj predlaga začetek prisilne poravnave. Odvetnik Mitja Ulčar je dejal, da je končni cilj prisilne poravnave predvsem ohraniti poslovanje dolžnika, seveda v razbremenjenem obsegu njegovih obveznosti. Prisilna poravnava je pogodba dolžnika z upniki, v kateri se skuša doseči ali znižanje obveznosti, ali pa časovni odlok plačila zapadlih obveznosti," pojasnjuje Ulčar.
Kako do vrtoglavih zneskov?
Vodja skupine pripravi načrt reorganizacije in poskrbi, da izberejo pravega upravitelja prisilne poravnave. Iz podjetja odstranijo vse morebitne ostale lastnike, ki v igri ne sodelujejo. Ekipa, ki ostane, pa ustvari vzporedno podjetje. Matično podjetje obdrži delavce in bremena. Vse ostalo, kar je dobrega - od zalog, surovin, izdelkov, do znanja in nepremičnin - prenesejo na novo ustanovljeno vzporedno podjetje. Zaradi manipulacij z navideznimi posli državi ne plačujejo davkov in prispevkov in novo podjetje na matično še naprej prenaša obveznosti. Matično podjetje ima blokiran račun, obveznosti, ki jih ne plačuje, pa nihče ne izterja. Vse obvaduje ista skupina ljudi, ki na podoben način izčrpava podjetja in prenaša premoženja. Najprej so sumili, da so vpletena tri podjetja, danes govorijo o dvajsetih. Če to drži, je skupina potrebovala močno naklonjenost državnih uslužbencev, davčnih inšpektorjev ter sodnikov.
Prizadejana ogromna škoda
Škoda hudodelstev je ogromna. Penko ocenjuje, da pri posameznih prisilnih poravnavah ta znaša med 50 do 100 milijoni tolarjev. "Pri korupcijskih kaznivih dejanjih pa se podkupnine oziroma koristi gibljejo nekje med 50.000 tolarji in milijon tolarji," dodaja Penko.
Primer še zdaleč ni do konca raziskan. Tudi znesek škode bo precej višji, vsaj štiri milijarde tolarjev. Osumljenih je 12 oseb, od tega naj bi bili štirje davčni inšpektorji. Tudi ostali naj bi bili po nekaterih informacijah državni uslužbenci. Priprta je ena oseba, ena je v hišnem priporu. Domnevno jedro hudodelstva sta davčni inšpektor Grozdan Lisica in Mirko Grandošek, direktor mnogih podjetij, ki je mimogrede še lansko poletje kandidiral za direktorja Davčne uprave Republike Slovenije. Takrat so pisali, da se je za kandidaturo odločil zaradi izziva, da svoje znanje in izkušnje iz gospodarstva prenese tudi na davčno področje.
