Mariborski občini negativno mnenje za poslovanje: proračun in zaključni račun pomanjkljiva

Računsko sodišče je Mestni občini Maribor izreklo negativno mnenje glede pravilnosti poslovanja v letu 2014. 

Kaj je ugotovilo računsko sodišče?

Kot v reviziji ugotavlja računsko sodišče, sta bila proračun in zaključni račun občine za leto 2014 pomanjkljiva, predvsem kar se tiče obrazložitve proračuna in obvezne obrazložitve posebnega dela zaključnega računa, slabo je bil pripravljen kadrovski načrt.

Mariborska občina pri plačilu obveznosti iz proračuna v omenjenem letu, za katerega je bila opravljena revizija, ni upoštevala zakonskih plačilnih rokov. Je pa trem javnim uslužbencem odredila povečan obseg dela tudi izven rednega delovnega časa ter ga obračunala in izplačala kot delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela.

Kot je še ugotovilo računsko sodišče, je občina med drugim pri postopkih oddaje javnih naročil tega oddala javnemu podjetju po pravilu "in-house", čeprav za to niso bili izpolnjeni vsi pogoji, ob tem pa se je tudi na druge načina izogibala predpisanemu postopku javnega naročanja.

Prav tako mariborska občina po prejemu vladnega sklepa, da ministrstvo za kulturo ne bo zagotovilo sredstev za izgradnjo objekta Umetnostne galerije Maribor, ni pravočasno pričela z aktivnostmi za razvezo pogodbe o sofinanciranju z občinsko družbo ZIM v stečaju ter je za projekt po tem obdobju porabila še skoraj 400.000 evrov.

Eden od očitkov je tudi, da se je občina dolgoročno zadolžila za obveznosti iz sodb, sklepov o izvršbi in sodne poravnave, ne da bi pri tem upoštevala postopke zadolževanja občin, hkrati pa ni v celoti izvajala nadzora nad zadolževanjem svojih javnih podjetij.

Nepravilnosti je računsko sodišče zabeležilo tudi pri oddaji poslovnih prostorov v brezplačno uporabo, čeprav zakonodaja, veljavna v času sklenitve teh pogodb, tovrstne brezplačne uporabe poslovnih prostorov sploh ni predvidevala.

Čeprav so obstajali elementi delovnega razmerja, občina v letu 2014 z enim od začasnih sodelavcev ni sklenila pogodbe o zaposlitvi, pač pa je pogodbe o avtorskih delih sklenila po opravljenem avtorskem delu oziroma med opravljanjem avtorskega dela.

Sporno je bilo tudi dodeljevanje sredstev preko razpisa za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa, saj je občina za del teh programov pogoje spremenila kar sredi javnega razpisa, pri vrednotenju programov pa enotno določena sredstva za sofinanciranje razdelila na več področij in tako določila različno vrednost točk za posamezna področja.

Ob tem je občina dvema izvajalcema športnih programov izplačala sredstva, čeprav nista izpolnjevala predpisanih pogojev. Športnim objektom Maribor je izplačala skoraj 31.000 evrov za stroške, ki jih po predpisih ne bi smela sofinancirati, številnim izvajalcem pa je denar izplačala še pred in med izvedbo razpisa oziroma pred podpisom pogodbe.

Mariborska občina bo mnenje računskega sodišča temeljito preučila

Na mariborski občini so potrdili, da so prejeli negativno mnenje računskega sodišča o poslovanju v letu 2014. Kot so zapisali v odzivu, bodo poročilo temeljito proučili in pripravili ustrezno odzivno poročilo, v katerem bodo izkazali popravljalne ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti ter podali ustrezna priporočila za izboljšanje poslovanja.

Na Mestni občini Maribor so pojasnili, da so precejšen del poslovanja, zlasti na področju urejanja avtorskih in podjemih pogodb, kot tudi na področju "in-house" naročil že uredili v skladu z ugotovitvami računskega sodišča.

Ob tem so opozorili tudi na dejstvo, da so zlasti mestne občine pogosto v položaju, kjer prihaja do določenih konfliktov med izvrševanjem nalog, ki jim jih nalaga zakonodaja, razpoložljivimi sredstvi in izrednimi dogodki, ki so vezani na tožbe, sodbe oziroma posledično sklenjene poravnave, kot tudi različne razlage zakonodaje.

"Želimo, da bi računsko sodišče v prihodnje delovalo proaktivno in skupaj z občinami vnaprej pripravljalo rešitve, ne pa samo podajalo mnenja za nazaj," so zapisali v mariborskem županstvu, kjer jih ne čudi, da so bila poročila računskega sodišča tudi v letih 2002, ko je bil župan Boris Sovič, ter v letih 2008 in 2009, ko je mestu županoval Franc Kangler, negativna.

Kot so še dodali, bo aktualni župan Andrej Fištravec izvedel vse ustrezne ukrepe in po potrebi tudi menjave v uradih in sekretariatu, da bo zagotovil poslovanje v skladu s pričakovanji računskega sodišča. So pa na mariborski občini še spomnili, da so po hitrem pregledu poročil ugotovili, da je sodišče doslej mestnim občinam izdalo že sedem negativnih mnenj in šest mnenj s pridržkom.