Toplak: Mariborsko upravno sodišče krši ustavo in človekove pravice državljanov

Izjemno slaba statistika, slaba argumentacija sodnic in veliko kršitev ustave. Tako delo zunanjega oddelka mariborskega Upravnega sodišča opiše profesor ustavnega prava Jurij Toplak. "Zunanji oddelek Upravnega sodišča v Mariboru konstantno kaže ne samo, da ne pozna Evropske konvencije človekovih pravic, ampak ji tudi zavestno nasprotuje," je prepričan. 

Študija, ki sta jo opravila s pravnikom Andražem Terškom, res zajema kratko enoletno obdobje. A ugotovitve o kršenju ustave in konvencije o človekovih pravicah so izjemno zaskrbljujoče. "Bilo je celo eno leto, mislim da 2016/2017, ko so imele tri sodnice približno toliko ugotovljenih kršitev na Ustavnem sodišču kot ostalih 800 sodnikov skupaj," je poudaril Toplak. 

In ne le Upravno sodišče, s svojimi odločitvami so človekove pravice največkrat kršila sodišča prav na območju Višjega sodišča v Mariboru, ugotavljata v strokovni reviji Pravna praksa. Na ljubljanski drugi sodni instanci so leta 2016 prejeli v odločanje več kot 13.000 zadev, v Mariboru pa je bilo zadev trikrat manj, dobrih 4500. Pri kršitvah pa je ravno obratno – v Mariboru je, kot ugotavljata, največja verjetnost, da bodo strankam kršene ustavne pravice.

"Mislim, da je transparentnost pot do kakovostnega in poštenega sojenje. Se pravi, da bi morale biti statistike posameznih sodnikov javne. Sodniki so državni funkcionarji, tako kot ministri in poslanci. To so tri veje oblasti. In tako kot ima javnost vpogled v delo poslancev in ministrov, bi bilo prav, da ima tudi v delo sodnikov," poudarja Toplak.

Toplak opozarja, da na mariborskem Upravnem sodišču v zadnjem letu niso izvedli niti ene javne obravnave. Niti v primeru domnevne pristranskosti dveh članic sodnega sveta pri napredovanju v višje sodnike. Čeprav je Evropsko sodišče za človekove pravice v dveh primerih tožbe proti Sloveniji jasno razsodilo, da s tem, ko Upravno sodišče ne dovoli zaslišanja prič, krši pravice strank do poštenega sojenja.