Slovenija

Marilyn Crispell za uvod v Mesto žensk

Ljubljana, 14. 10. 1999 15.21 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min

Sinoči so v Cankarjevem domu z nagovoroma direktorice festivala <B>Darje Zaviršek</B>, ki je letos zamenjala Uršulo Cetinsk in županje mesta Ljubljane <B>Vike Potočnik </B>otvorili jubilejni, peti mednarodni festival <B>Mesto žensk</B>. Kot je v svojem govoru poudarila že direktorica festivala, gre za kulturno manifestacijo, ki širši javnosti predstavlja umetnice in njihovo delo, ki marsikdaj, po krivici, ostaja neopaženo, kljub kakovosti in posebni občutljivosti. V naslednjih sedmih dneh bo Ljubljana prizorišče številnih filmskih, gledaliških, plesnih, glasbenih in likovnih predstavitev z mednarodno udeležbo, med katero gre še posebej opozoriti na sinočnji otvoritveni koncert izvrstne ameriške jazzovske pianistke <B>Marilyn Crispell</B>, beograjsko igralko in v zadnjem času tudi režiserko <B>Sonjo Savić</B>, ki se je mnogi spominjajo kot zvezdo nekdanje jugoslovanske kinematografije ter egipčansko plesalko <B>Surayo Hilal </B>s predstavitvijo enega najstarejših plesov kulture, ki jo imamo redko priložnost videti na naših odrih. Prizorišča dogajanj bodo, kot vsako leto, Cankarjev dom, Kinoteka, Mala galerija, galerija Kapelica, KUD France Prešeren in letos še Ljubljanski grad z audiovizualno instalacijo Kdo se boji čarovnic.

Sinoči pa je obiskovalce CD s svojo glasbo navdušila Marilyn Crispell, kot slovesni uvod v festival. Njeno ustvarjanje je tesno povezano z jazzom Vzhodne obale. Po študiju klavirja na New England Conservatory je postala znana interpretatorka sodobnih klasikov od Bacha, Debussyja in Messiena do Cagea, kasneje pa je črpala navdih predvsem iz glasbene dediščine Johna Coltranea. Sama imenuje svoj koncept glasbenega ustvarjanja ''spontano skladanje'', ki izhaja iz malega glasbenega elementa določene glasbene tradicije, nato pa ga v skladu z razpoloženjem na samosvoj način transformira v kakšno drugo glasbeno obliko.

Ves čas festivala bo v Cankarjevem domu na ogled devetnajst videoposnetkov predstav ''body arta'', ki je v zadnjih 25 letih spremenil jezik umetnosti. Izbor z naslovom Zgodovina prihodnosti je bil zaupan Marthi Wilson, ustanovni direktorici mednarodno priznanega avantgardnega newyorškega umetniškega središča Franklin Furnace, ki je odigralo ključno vlogo pri nastanku in razvoju performansa. V četrtek bo imela Willsonova v Kapelici K4 predavanje, na katerem bo osvetlila prehod osebnega do političnega po letu 1972; spregovorila bo o ženskah, seksu in performansu v spreminjajočem se političnem, ekonomskem in estetskem okolju.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.