'Predlog za ljudi ni dober. Mogoče v decembru ja, že januarja pa absolutno ne'

Po današnjem nastopu predsednika vlade Roberta Goloba pred poslanci ni nobenega dvoma več. Predsednik vlade je kljub opozorilom podjetnikov in obrtnikov odločen, da bo božičnica izplačana še letos tako v javnem kot zasebnem sektorju.

Marko Jaklič z ljubljanske Ekonomske fakultete ob obljubah opozarja, da predlog pomeni 700 milijonov dodatne proračunske luknje. "120 milijonov za javne uslužbence, od 250 do 300 milijonov z naslova manj pobranih davkov, kar je kar konzervativna ocena, potem pa še 350 za upokojence."  Opozarja, da bi takšne številke proračunski primanjkljaj povišale na približno štiri odstotke, kar bi dodatno pozornost vzbudilo tudi pri mednarodni skupnosti, Slovenijo bi pod drobnogled lahko vzela tudi Evropska komisija. 

Golob je poslancem v parlamentu sicer dejal: "Prišel bo predlog v Državni zbor in jaz verjamem, da boste takrat lahko pokazali, do koga vam je, ali do ljudi ali do redkih posameznih premožnih Slovencev."  

"To sploh ni vprašanje premožnih Slovencev," izjavo Goloba komentira Jaklič, ki izpostavlja, da je politika že dokazala, da težko obdavčijo premožne in premoženje. Po njegovi oceni bi lahko na tem področju naredili več, pa niso nič. 

Primanjkljaj se veča, še dodaja in opozarja: "Če se ta ruska ruleta Golobu izplača in bodo ljudje ostali zadovoljni do volitev, potem mogoče. Običajno so ljudje momentalno zelo zadovoljni, a to ne dviguje nekega dolgoročnega zadovoljstva."

Završala je tudi izjava Goloba na kongresu stranke ta konec tedna: "Meni je prav žal za vse direktorje, za vse lastnike zasebnega kapitala, ki jamrajo, kako jih bo božičnica za njihove zaposlene uničila. No, države ne bo uničila. In dokler bo Svoboda na vladi, bo poskrbela, da bo svoje ljudi v javnem sektorju ustrezno motivirala in nagradila, ker je to tisto, kar edino lahko vleče naprej."

Ekonomist Jaklič ob tem izpostavlja, da država živi od davkov in tistih, ki delajo. "Seveda svoje prispeva tudi javni sektor, še posebej, če dela kakovostno, prispeva k BDP. Država ne propade kot podjetje, a imamo primere, kot so Venezuela, Argentina, Grčija. To pomeni, da pademo pod prisilno oblast, ki nam posoja in nam govori, kam in kako bomo vlagali, in lahko se ta zgodovina tudi ponovi," ob spominu na finančno krizo še pravi Jaklič, ki ne izključuje možnosti, da se takšna kriza ponovi še v hujši obliki.