Marmorirane smrdljivke in harlekinske polonice 'lezejo iz vsake špranje'

Ob sončnih dneh so jih polna pročelja hiš, lezejo domala iz vsake špranje. Populacija marmoriranih smrdljivk in azijskih harlekinskih polonic se je še posebej povečala v zadnjih treh letih.

Gre za invazivno tujerodno vrsto žuželk. In če je smrdljivka prišla k nam kot 'slepi potnik' s pridelki iz Azije: "Najbrž s Kitajske, se je pa ta v desetih letih razširila v Združenih državah Amerike, kot tudi v Evropi," pojasnjuje vodja oddelka za varstvo rastlin pri KGZ Maribor Jože Miklavc, pa je bila polonica uvožena načrtno za zatiranje listnih uši v švicarskih rastlinjakih. "Ima zelo velik potencial prerazmnožitve in seveda s svojo številčnostjo izpodriva domorodne vrste."

Obe pa sta se - tudi zaradi podnebnih sprememb z vse bolj milimi zimami - popolnoma prilagodili našemu okolju in nimata nobenih učinkovitih naravnih sovražnikov.

Težave povzročajo predvsem kmetom: "Gredo na plodove, plodovke - paradižnik, papriko, tudi fižol. Vse uničijo," opaža Olga Domadenik s kmetije Domadenik."Poje paradižnik in potem nastanejo lise. Jih mečemo dol, po domače povedano. Ker je škoda, da bi škropili zelenjavo," težave opisuje Darja Potočnik s kmetije Potočnik. 

Plodovi so sicer še vedno užitni, a ker ne sodijo več v prvi kakovostni razred, so primerni zgolj za predelavo. "Škoda v kmetijstvu je zelo velika, lahko pomeni tudi od 60 do 70 odstotkov izgube pridelka pri sadju. Torej lahko gre za zelo velike finančne izgube po hektarju," pojasnjuje Mario Lešnik s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. 

In kako se jih torej sploh znebiti? Strokovnjaki za večje nasade priporočajo uporabo mrež, kemično zatiranje in uporabo naravnih sovražnikov, denimo parazitskih osic, doma pa bodo najbolj v pomoč pasti, kot so lepljive ploščice.