Marta Kos odstopila od kandidature za predsednico republike

"Zaradi spremenjenih okoliščin iz osebnih razlogov odstopam od volilne tekme za predsednico Republike Slovenije," je sporočila podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos, ki je ob tem dodala, da je imela v preteklih tednih privilegij srečati številne prebivalke in prebivalce Slovenije, "ki so izkazovali izjemno ljubezen do naše domovine in se pozitivno odzivali na vrednote," ki jih je zastopala tekom kampanje.

Poudarja, da verjame v solidarno Slovenijo, v državo, kjer se ljudje spoštujejo in si zaupajo ter drug drugemu pomagajo. "Verjamem v državo, ki bi ji rada odgovorno služila in vzpodbujala te ideale." Za te vrednote se bo sicer še naprej borila kot podpredsednica Gibanja Svoboda, je zagotovila. 

"Vsem, ki so podprli mojo kandidaturo, se zahvaljujem za neprecenljivo podporo: Gibanju Svoboda, mojemu volilnemu štabu, prijateljem in družini," je še sporočila.

Gibanje Svoboda sporoča, da bodo v prihodnjih dneh o novonastalem položaju razpravljali tudi organi stranke.

Javnomnenjske ankete zadnjih mesecev sicer Kosovo uvrščajo na tretjo mesto med predsedniškimi kandidati. Po zadnji javnomnenjski anketi, ki jo je Mediana opravila za našo hišo, bi, če bi bile volitve minulo soboto, Nataša Pirc Musar prejela 28,7 odstotka glasov, Anže Logar 25,4 odstotka in Marta Kos 11,4 odstotka glasov. 

Odzivi na odstop od kandidature

Na novico o tem, da Marta Kos odstopa od kandidature, se je med prvimi odzvala kandidatka za predsednico Nataša Pirc Musar.

"Sporočam, da to osebno odločitev Marte spoštujem. Ostajam pa osredotočena na svojo kandidaturo, trenutno vso pozornost namenjamo zbiranju podpisov, kjer dobro napredujemo," je poudarila v svoji kratki izjavi. 

Tudi iz štaba Anžeta Logarja so v odzivu za N1 dejali, da nadaljujejo kampanjo in ne komentirajo dejanj drugih kandidatov.

V štabu kočevskega župana Vladimirja Prebiliča pa so v odzivu izrazili prepričanje, da bodo s svojimi vsebinami uspešno nagovorili tudi del volivcev, ki bi sicer podprl Kosovo. "Odstop kandidatke Marte Kos bo vsekakor pustil vrzel v letošnjih predsedniških volitvah, saj je bistvo demokracije v tem, da imajo volivci na izbiro kakovostne kandidate za predsednika republike, kar Marta Kos, ne glede na to, da smo si kandidati konkurenčni, vsekakor tudi je," so še povzeli odziv Prebiliča.

Kdo še ostaja v tekmi za predsedniški stolček?

Namero kandidirati na oktobrskih volitvah predsednika republike je do zdaj najavilo že več kandidatov, med drugim nekdanji zunanji minister Anže Logar, odvetnica Nataša Pirc Musar, diplomat in nekdanji evropski poslanec Ivo Vajgl, župan Kočevja Vladimir Prebilič, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, psihoanalitičarka Nina Krajnik, glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, zastopnik Antropozofskega društva Slovenije Leo Trojar, predsednik Stare pravde Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl, predsednik stranke Nova socialdemokracija Andrej Magajna, ginekologinja Sabina Senčar, kandidat civilno-družbenega gibanja Zdrava družba Boris Vene, vardist Ivan Bolfek in neodvisen kandidat Boris Žulj, kandidaturo za predsednika republike pa je v ponedeljek napovedal tudi Franci Kindlhofer.

Večina kandidatov je tudi že začela z zbiranjem podpisov, a kandidature za zdaj ni vložil še nobeden izmed kandidatov.

Sicer pa je dva meseca pred predsedniškimi volitvami vprašanje, kdo bo nasledil Boruta Pahorja še daleč od odločenega. Če bi bile volitve danes, bi očitno odločal drugi krog. Nihče od vodilne trojice kandidatov namreč ne prepriča polovice volivcev. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah ima trenutno največ javne podpore strankarsko neodvisna kandidatka Nataša Pirc Musar. Tesno za njo je izbranec opozicijske SDS, ki kandidira s podpisi volivcev, Anže Logar. Medtem ko je po teh raziskavah kandidatka največje vladne stranke Gibanja svoboda Marta Kos vse bolj zaostajala za njima. Ostali kandidati so še dlje zadaj. Še največ podpore med njimi ima kočevski župan Vladimir Prebilič. Sledita pa ginekologinja Sabina Senčar in nekdanji zunanji minister Ivo Vajgl. 

Še vedno pa je veliko volivcev neodločenih. Skupno dobra petina anketirancev namreč v obstoječi ponudbi ne najde svoje izbire. Rezultat se nekoliko spremeni, če upoštevamo le odgovore tistih, ki pravijo, da se bodo zelo verjetno udeležili volitev. Anže Logar v tem primeru za las prehiti Natašo Pirc Musar. Nihče od kandidatov pa tudi v tem primeru ne prepriča polovice vprašanih, čeprav se delež neopredeljenih nekoliko zmanjša. 

Analitik: Ali si lahko največja vladna stranka privošči biti brez lastnega predsedniškega kandidata?

Analitik javnega mnenja Andraž Zorko meni, da odstop podpredsednice stranke Gibanje Svoboda Marte Kos od predsedniške kandidature prinaša razočaranje pomembnega dela volivcev. Ob tem se po njegovih besedah tudi postavlja vprašanje, ali si lahko največja vladna stranka privošči, da v predsedniško tekmo ne pošlje svojega kandidata.

Odločitev Kosove, ki je danes sporočila, da se umika iz bitke za funkcijo predsednika republike, po Zorkovi oceni tako stranko postavlja v nenavaden položaj.

Hkrati pa tudi odpira prostor za druge predsedniške kandidate, kot sta denimo kočevski župan Vladimir Prebilič in nekdanji poslanec in zunanji minister Ivo Vajgl, meni. Sam sicer ocenjuje, da bi takšna poteza ob zadostnem številu zbranih podpisov podpore volivcev lahko "šla bolj na roko" drugemu.

Prav tako Zorko meni, da današnja poteza Kosove v prvem krogu volitev prinaša več negotovosti v prvem krogu za poslanca SDS in nekdanjega zunanjega ministra Anžeta Logarja. Glasovi, ki bi jih volivci sicer namenili Kosovi, se bodo namreč po Zorkovih pričakovanjih v večji meri prelili k pravnici Nataši Pirc Musar. Ta bi tako lahko pridobila na podpori.

Kljub temu pa Zorko ne vidi možnosti, da bi kateri izmed kandidatov, ki so do zdaj najavili svojo kandidaturo, slavil že v prvem krogu.