
Odbor državnega zbora je danes potrdil kandidata za zdravstvenega ministra Dorjana Marušiča. Za je glasovalo sedem poslancev, nihče pa ni bil proti. Marušič je svojo vizijo zdravstvene politike predstavil poslancem koalicijskih strank že prejšnji teden. Po predstavitvah so mu podporo napovedale vse stranke koalicije, razen DeSUS.
"Ukvarjam se s tem, ali je mogoče ustvariti idealen zdravstven sistem. Če mislimo, da bo komu to uspelo, to ni možno. Treba je analizirati stanje in nadgraditi zdravstveni sistem ter najti nove rešitve. Sistem naj bi bil prožen, odzival naj bi se na potrebe državljanov," je dejal na današnji predstavitvi. Država po njegovem mnenju mora skrbeti za javno dobro. Pomembna je univerzalnost, dostopnost in enakost do zdravstvenega zdravstva za vse državljane.
Državljan bi moral biti v središču zdravstvenega sistema, določen nivo sistema je treba vzdrževati za prihodnje rodove. Prizadevati si je treba za pluralnost in bolj učinkovito izrabo finančnih sredstev. Poudarja, da smo po številu zdravnikov na repu Evropske unije, še posebej je to vidno pri splošnih zdravnikih. Prav tako je zelo malo število bolniških postelj.

Zagovarja tudi uvajanje novih zdravstvenih tehnologij, saj lahko na ta način odkrijemo bolezni v zgodnjem stadiju razvoja. "Duševne bolezni, samomori, alkoholizem – tu izgubljamo zdrava leta življenja. Kadrovsko smo podhranjeni glede na ostale članice EU. Po številu obiskov pri zdravniku na tisoč prebivalcev smo primerljivi z EU," še meni. Aktivnosti bi bilo treba usmeriti predvsem na populacijo med 40. in 60. letom starosti.
Dejal je, da je eden izmed nasprotnikov modela osnovnega in dodatnega zavarovanja. Ta model je bil ustrezen za prejšnja obdobja. Zdravstvo prihaja v kritično obdobje, zdravstvene potrebe naraščajo zaradi demografskih in epidemoloških vplivov. Treba je ukrepati in prevetriti ukrepe v zakonu o zdravstvenem varstvu in ugotoviti, kaj bi bilo treba storiti, da ohranimo vzdržnost zdravstvenega sistema. Treba bo jasneje opredeliti osnovni pregled in kontrolne preglede in s tem povečati dostopnost zdravstva, še meni Marušič.
Ostali programski poudarki
Marušič je pojasnil, da Slovenija sicer res za zdravstvo namenja že skoraj devet odstotkov bruto domačega proizvoda. A realno so se ta sredstva znižala za 143 milijonov evrov, je opozoril. Ob tem je ocenil, da je zdravstvo "še vedno v recesiji in po moji napovedi prihaja oz. še vedno srfa na valovih recesije". Med drugim je opozoril na zadnje projekcije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), po katerih naj bi zaradi večjih odhodkov in nižjih prilivov izguba zavoda konec letošnjega leta znašala že 112 milijonov evrov.
Med nalogami za prihodnost, ki bi sicer še lahko prinesle nekaj prihrankov oz. dodatno racionalizacijo v zdravstvu, je Marušič izpostavil prevetritev in razširitev sistema primerljivih primerov, pa tudi povezovanje predvsem majhnih bolnišnic v strokovnem in poslovnem smislu.
Izrazil je zaskrbljenost nad tem, da "nekateri očitajo neustavnost nekaterim spremembam" v nastajajočem zakonu. "Ne bi želel zasesti tega mesta in se soočiti s tem, da bi bil zakon neustaven," je dejal Marušič. Dotaknil se je tudi področja zdravil, kjer bodo morali po njegovem prepričanju vpeljati informatizacijo. Pomemben izziv je po njegovem mnenju tudi vprašanje, ali vpeljati pravilnik o razvrščanju bolnišničnih zdravil. Na ZZZS so po njegovih besedah že pripravili pravilnik, s katerim bi to uredili, a vprašanje je, ali bo ta pravilnik zagotovil vzdržnost sistema.
Vprašanja poslancev
Poslanec SDS Ivan Gril je kandidatu za ministra Marušiču zastavil vprašanje glede zdravstvene mreže, ki še ni vzpostavljena. Po njegovem mnenju se nekateri zakoni ne izvajajo, na primer zakon o zdravilstvu. Franc Cukjati (NSi) sprašuje Marušiča, ali podpira ločitev javno zdravstvo od zasebnega (finančno in tudi fizično), da zaposleni zdravniki ne bi smeli popoldne delati v zasebni dejavnosti? Ali podpira ukinitev obveznega članstva v zdravniški zbornici, še sprašuje Cukjati. Poslanec Socialnih demokratov (SD) Marijan Križman je dejal, da bo Marušičevo kandidaturo podprl, je pa izpostavil vprašanje reševalcev, ki državo veliko stanejo.
Vzpostavitev zdravstvene mreže ne bi smela biti težak zalogaj. Zdravniška zbornica je pomembna v slovenskem prostoru, zato se Marušič želi vzdržati hitrih odločitev. "Ne navijam za to, da se ukine obvezno članstvo in da se pooblastila prenesejo nekam drugam,“ je dejal. Ne podpira, da bi javni delavec v javnem zdravstvenem delu lahko tudi delal v zasebni zdravstveni organizaciji, je odgovoril na poslanska vprašanja. "Sem oseba dialoga in partnerstva,“ je še o sebi dejal Marušič.
Upokojenci proti Marušiču
V Zvezi društev upokojencev Slovenije so poudarili, da je funkcija ministra zahtevna, še posebej sedaj, ko smo pred pomembnimi reformami na področju zdravstva. Dejali so, da naj bi bil Marušič lastnik dveh podjetij skupaj z direktorjem ZZZS Fakinom, opravlja pa tudi svetovalno dejavnost za šest slovenskih bolnišnic. Preko obeh podjetij naj bi izvajal svetovalno dejavnost za epodročje menedžmenta in financiranja v zdravstvu.
"Sprašujemo se, ali v zgornjih primerih ne gre za kršenje zakona oz. ali lahko svetovalec v ZZZS zaračunava svetovanja zavodom, ki jih zavod, kjer je zaposlen in je torej že plačan za svetovanja, financira. Dr. Marušič dela tudi kot zdravnik specialist v ZD Sežana in v kardiološki ambulanti v Ljubljani, Kotnikova 5 (pri dr. Meti Zorec),“ so poudarili.
"Kako bo lahko ob 20-odstotni odsotnosti, ko bo delal kot zdravnik, kompetentno opravljal funkcijo ministra? Glede na navedeno menimo, da Marušič ni primeren kandidat za ministra za zdravje. Že s svojim dosedanjim ravnanjem namreč dokazuje, da bo tudi v prihodnje podpiral takšne zakonodajne rešitve, ki bodo omogočale pretok denarja iz javnih sredstev, namenjenih za zdravstvo, v zasebne žepe in bogatenje posameznih zdravstvenih delavcev,“ so poudarili.
Nekateri imajo zadržke

Nekateri poslanci SD imajo sicer glede kandidata zadržke, a po mnenju vodje poslanske skupine SD Bojana Kontiča to ne bo vplivalo na njihovo enotno podporo kandidatu pri glasovanju v DZ. Poslanci DeSUS pa se bodo ob glasovanju v DZ po besedah predsednika stranke Karla Erjavca najverjetneje odločali po lastni vesti.
Predlog kandidata za ministra za zdravje je premier Borut Pahor vložil v državni zbor v četrtek. Isti dan je Pahor prejel odstopno izjavo dosedanjega ministra za zdravje Boruta Miklavčiča, s katero je premierja obvestil, da zaradi zdravstvenih razlogov odstopa z mesta ministra. Izredna seja državnega zbora, na kateri bodo poslanci obravnavali odstop Miklavčiča in predlog kandidata za novega ministra, bo v sredo.
KOMENTARJI (32)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.