Za veliko nočjo, ki je največji praznik krščanstva, je božič med ljudmi najbolj priljubljen cerkveni praznik. Verniki so se tako po vsej Sloveniji zbirali na slovesnih bogoslužjih.
Slovenski nadškof in metropolit Alojz Uran je mašo daroval v ljubljanski stolnici. "On prihaja, da bi imeli življenje in da bi ga imeli v izobilju. In ko bomo v sebi nosili to življenje, ki ga nocoj lahko sprejmemo, če smo odprti zanj, potem ga bomo lahko vsak dan tudi darovali za druge. In tukaj je ves smisel našega zemeljskega bivanja - postati živa evharistija," je v maši dejal Uran.
Ljubljanski pomožni škof Andrej Glavan pa je v stolnici vodil somaševanje.
Koprski škof Metod Pirih je dopoldne vodil slovesno božično mašo v koprski stolnici, popoldne pa je maševal v Obalnem domu upokojencev v Kopru.
Mariborski škof Franc Kramberger pa je slovesno praznično mašo vodil v stolni cerkvi. Mariborski pomožni škof Jožef Smej pa je vodil slovesno mašo v župnijski cerkvi Sv. Ana v Slovenskih goricah.
Božič, za veliko nočjo največji praznik krščanstva
25. decembra se je namreč rodil Jezus Kristus in tako učlovečil božjega sina in Odrešenika, ki je s svojim naukom in kasnejšim žrtvovanjem odrešil človeka. Rojstvo malega Boga so sicer verniki sprva praznovali ob različnih datumih, dandanes pa je 25. december zlasti simbol družinskega praznika z obdarovanjem.
Kdaj natančno se je rodil Kristus, ni znano. Skoraj gotovo je, da se je rodil vsaj šest let pred našim štetjem. Božič se je praznoval ob različnih datumih, cerkvena občina v Rimu pa je imela 25. december za praznik Jezusovega rojstva že leta 336. Iz Rima se je praznovanje Kristusovega rojstva kmalu razširilo drugam. Na Vzhodu je božič postal samostojni praznik proti koncu 4. stoletja, vendar pa ni bil nikoli tako priljubljen kot epifanija - Gospodovo razglašenje, ki ga praznujejo 6. januarja.
Praznik številnih običajev in verovanj
Okoli božiča so se spletli številni običaji in verovanja. Nastalo je veliko zgodb, pripovedk, legend, še več upodobitev in pesmi. Najstarejša znana slovenska pesem "Eno dete je rojeno" je bila na primer prvič tiskana v letu 1607, ljudstvo pa jo je pelo že v 15. stoletju. Najbolj znana božična pesem pa je zagotovo tudi pri nas "Sveta noč, blažena noč", ki je nastala leta 1818 in jo na božični dan pojejo po skoraj vsem krščanskem svetu. Mnogi ljudje se božiča veselijo tudi zaradi obdarovanja. V večini katoliških in protestantskih dežel namreč nosi Božiček na sveti večer, 24. decembra, še vedno darila, pri pravoslavcih pa 5. januarja, na predvečer praznika epifanije.
Božični čas se začenja na predvečer praznika Gospodovega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja (6. januarja), torej do nedelje Jezusovega krsta. V tem času ob večerih v nekaterih domovih katoliških družin še vedno nastajajo božične jaslice, figurice, ki prikazujejo prizore Kristusovega rojstva, poklonitve pastirjev in treh kraljev.
