Mate: Izbrisa ni bilo

Pred petkovo javno predstavitvijo mnenj o t. i. ustavnem zakonu o izbrisanih je notranji minister Dragutin Mate spet poudaril, da se statusa izbrisanih ne more urejati za nazaj in da je treba omejiti višino odškodnin. Dejal je tudi, da je država leta 1992 ravnala v skladu z zakonodajo in da izbrisa ni bilo.

Oglasile so se že nekatere opozicijske stranke, ki so napovedale bojkot predstavitve mnenj o dopolnitvi ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS. V Zares menijo, da gre za farso, katere namen je zgolj podaljševati razpravo o izbrisanih in jo zavleči čim dlje v čas volilne kampanje. V LDS so prepričani, da vlada izigrava odločbo ustavnega sodišča, s čimer 'kaže svoj ignorantski odnos do ustave, varstva človekovih pravic in do načel pravne države'. Po njihovem mnenju ustavni zakon sploh ni potreben. "Vlada oz. vladajoča koalicija pa bi v tem mandatu lahko pripravila navaden zakon, saj ima dovolj podpore v državnem zboru, da sprejme rešitve, za katere meni, da so prave, in zanje nosi tudi politično odgovornost," so v LDS navedli v sporočilu za javnost. Razpravo bodo bojkotirali tudi v SD, saj bo ta, kot je v pismu predsedniku komisije Francetu Cukjatiju zapisal vodja poslanske skupine SD Miran Potrč, prinesla le "politizacijo tega vprašanja".

'Razprava le pridobivanje glasov volivcev'

Razprave se ne bodo udeležili niti predstavniki Mirovnega inštituta, Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij in Civilne iniciative izbrisanih aktivistov. Po besedah predstavnice Mirovnega inštituta Neže Kogovšek je sporen tako čas kot namen javne razprave. Po njenem mnenju je sporno dva meseca pred volitvami organizirati razpravo "o tako resnem družbenem problemu". Prepričana je tudi, da je namen razprave zgolj pridobivanje glasov volivcev.

Mate: Vsi so dobili priložnost

Mate pojasnjuje, da je zakonodaja, sprejeta ob osamosvojitvi Slovenije, omogočila vsem, ki niso bili slovenski državljani, pa so na dan 31. 12. 1990 prebivali v Sloveniji, da dobijo državljanstvo in si uredijo status. Več kot 171.000 ljudi je to možnost izkoristilo, poudarja Mate in pojasnjuje, da so bili tisti, ki do 26. 2. 1992 niso vložili vloge za državljanstvo, preneseni v register tujcev in označeni, da si statusa tujca niso uredili. "Tako, da te osebe niso bile izbrisane," meni Mate.

Mate sicer dopušča možnost, da se je komu zgodila krivica, a teh primerov je po njegovih besedah zelo malo. Predlagani ustavni zakon izrecno zahteva individualno obravnavo, ureja pa tudi status otrok, ki so bili rojeni v družinah, ki niso imele urejenega statusa, še pojasnjuje Mate.