"Pekrski dogodki in osamosvojitvena vojna so potrdili enotno odločitev Slovencev za samostojno državo. V nekaterih kasnejših letih nismo bili tako enotni, zato morebiti tudi nismo bili tako uspešni, kot bi lahko bili," je dejal notranji minister Dragutin Mate na slovesnosti ob 14. obletnici pekrskih dogodkov pred nekdanjim 710. učnim centrom Teritorialne obrambe v Pekrah.
Osrednji govornik je na slovesnosti notranji minister Mate je poudaril, da je pravilna odločitev za samostojno državo Slovenijo pripeljala v Evropsko unijo in zvezo NATO, obenem pa Slovenija vse bolj postaja sodobna demokratična država. Ob tem je Mate spomnil, da so Slovence v preteklosti pogosto povsem po nepotrebnem delila različna nasprotja.
"Menim pa, da imamo dovolj energije, moči in želje, da državo gradimo tako, da bo prijazna do ljudi, da bo dajala ljudem najboljše ter da bomo čim bolje živeli in imeli čim višji standard," je nadaljeval Mate in dodal, da ima Slovenija v prihodnosti jasen cilj: postati mora enakovredna članica Evropske unije, ne samo na papirju, temveč tudi dejansko.
Tradicionalna slovesnost pred Izobraževalnim centrom v Pekrah pri Mariboru se je začela s pozdravnim nagovorom mariborskega župana Borisa Soviča, v umetniškem programu pa sta sodelovala orkester slovenske policije in moški pevski zbor Slava Klavora. Poleg predstavnikov Slovenske vojske in policije so se je udeležili nekateri poslanci državnega zbora, predstavniki političnih strank in veteranskih organizacij.
Tradicionalni spominski pohod
V počastitev pekrskih dogodkov je bil tudi tradicionalni spominski pohod z začetkom pred Izobraževalnim centrom v Pekrah. Mariborski župan Sovič pa naj bi v torek v Ljubljanski ulici v Mariboru položil venec v spomin prvi žrtvi vojne za Slovenijo Josefu Šimčiku.
Svojevrsten uvod v osamosvojitveno vojno
Pekrski dogodki so pomenili svojevrsten uvod v desetdnevno osamosvojitveno vojno. V 710. učnem centru Teritorialne obrambe (TO) je namreč 23. maja 1991 prišlo do incidenta med TO in JLA. Teritorialci so v bližini centra zajeli dva vojaška izvidnika in ju kmalu zatem izpustili, kljub temu pa je JLA s tanki obkolila učni center in zahtevala izročitev enote, ki je zajela izvidnika.
Pred tem je JLA že večkrat zahtevala zaprtje obeh učnih centrov TO, v Pekrah in na Igu pri Ljubljani, ter izročitev nabornih evidenc. Ker slovenske oblasti tega niso hotele storiti, je JLA v mariborske vojašnice poslala več posebnih oddelkov z oklepnimi vozili, v bližino Peker pa je začela pošiljati izvidnike. TO je zato vpoklicala dve protidiverzantski četi, ki sta oba centra zavarovali.
Vojak JLA streljal na neoboroženega delavca
Napetost je popustila, ko so se predstavniki JLA in mariborskih mestnih oblasti dogovorili za sestanek pri takratni mariborski županji Magdaleni Tovornik. Med pogovori 24. maja pa je JLA ugrabila načelnika štaba mariborske TO Vladimirja Miloševiča in stotnika Milka Ozmeca, zato so vsem objektom JLA, razen medicinskim ustanovam, izključili telefon in elektriko. Napetost med JLA in slovenskimi oblastmi se je še stopnjevala, k temu pa je pripomogel tudi incident na Ptuju, ko je vojak JLA streljal na neoboroženega delavca elektropodjetja in ga ranil v nogo.
Posamezni poveljniki v vojašnicah so grozili s povračilnimi ukrepi, Slovenijo so začela preletavati vojaška letala in helikopterji. Naslednji dan, 25. maja popoldne, je JLA Miloševiča in Ozmeca izpustila, vojašnice so ponovno dobile elektriko. Ob tem pa je v Ljubljanski ulici v Mariboru vojaški transporter med demonstracijami pred vojašnico do smrti povozil Mariborčana Josefa Šimčika. V noči iz 26. na 27. maj je nato TO po dogovoru z vodstvom Tama odpeljala iz tovarne štiri vozila, ki so jih izdelali za JLA.
