Največ škode je na področju turizma, ki je v tem delu Slovenije vodilna gospodarska dejavnost. O kakšni in kolikšni škodi lahko govorimo?
V tem trenutku je za dejansko oceno škode še nekoliko prezgodaj. Tisto, kar ugotavljamo je, da je takoj po potresu nekaj gostov zapustilo Bovec. Želel bi poudariti, da ni razloga za paniko. V tem trenutku je najbolj pomembno, da Slovenska turistična organizacija in turistični delavci nadaljujejo s tržnimi aktivnostmi, da se predvsem v tujini poudari, da se tla umirjajo, da je Bovec sedaj varnejše območje in na ta način skušamo zadržati čim več gostov.
Kako bo država pomagala bovškemu turizmu?
Treba je poudariti, da je območje Bovca oziroma bovške doline uvrščeno v turistično območje Julijskih Alp za obdobje 2004 - 2006 in je tudi eno izmed prednostnih turističnih območij. Obstajajo možnosti, da se prijavijo projekti za to območje tudi za evropske strukturne sklade. Ugotavljamo, da je eden temeljnih problemov tega območja, da se gostje zadržujejo prekratek čas na tem področju, v poprečju samo dva dni. Imamo celo vrsto projektov. Problem je v tem, da gostje sedaj pridejo, izkoristijo Sočo ali Kanin in prekmalu odidejo. Če dam konkreten primer: Imamo projekt povezovanja Kanina s smučišči na področju Italije. Tisto, kar si ne želimo je seveda dejstvo, da bi nekdo smučal po slovenskem hribu, prenočeval in denar pa puščal na italijanski strani. Tudi s pomočjo strukturnih skladov, s pomočjo zasebnih investicij v turizem verjamem, da je denarja na tem področju dovolj. Potrebno je, da se odprejo ustrezne nastanitvene zmogljivosti in da se na ta način zadrži turiste na tem območju dlje kot v povprečju samo dva dni.
Pa bo pri tem pomagala vlada?
Tako je. Iz strukturnih skladov so na voljo določena sredstva, seveda pa je treba zagotoviti zasebne investicije. 40 odstotkov sredstev je možno pridobiti iz evropskih strukturnih skladov, ostalo doda zasebni kapital. Druga stvar, ki jo je treba poudariti, je problem Bovca oziroma problem Vršiča in ta problem bomo morali rešiti. Vršič je predolgo časa zaprt zaradi težav z vremenskim razmerami, včasih celo v mesecu maju ali juniju. Treba je zagotoviti, da pridejo gostje v Bovec tudi takrat. Čimveč časa jih je treba zadržati v tej dolini.
Kaj konkretno lahko pričakujejo v Posočju?
Lahko pričakujejo, da bomo na naslednji seji vlade izvedli prve ukrepe. Na voljo je takoj 36 milijonov tolarjev. To je res tisti prvi začasni denar. V proračunski rezervi je še na voljo 800 milijonov tolarjev. Do konca julija bo pripravljen prvi program, da se začnejo ukrepi že preko poletne sezone. Pomembno je, da se hitro pomaga, saj pravimo, da kdor hitro da, dvakrat da. In da se začnejo reševati infrastrukturni problemi, težave z nastanitvenimi zmogljivostmi še preko poletja. Zdaj je najboljši čas. Do konca avgusta pa bo pripravljen celovit program, ki bo moral biti podprt tudi z ustreznimi sredstvi, tako da se ta problem res reši.
Bovčani imajo srečo v nesreči, da se je potres zgodil pred volitvami. Kako boste te obljube, ki so tudi predvolilne, izpolnili tudi po volitvah, in s kakšnimi sredstvi?
Mislim, da dejstvo ali so volitve septembra ali ne, ne sme igrati nobene vloge. Dejansko so ljudje tukaj v stiski, imamo čisto realne probleme. Zadeve je treba reševati dolgoročno. Mlade ljudi in generacije, ki so danes mojih let, ki so danes stari 30 let, je treba zadržati v tej dolini, da vidijo neko perspektivo. To ni problem samo te vlade, to je problem tudi prihodnje vlade, da zadržimo mlade generacije, ker dejansko jih je treba razumeti, da so v težki situaciji, ker se jim po šestih letih ponovno zgodi takšna katastrofa.
Saj posledice prejšnje katastrofe niso bile sanirane. Zato sprašujemo...
Se strinjam. Na nek način bo treba računati s potresi tudi v prihodnje. Pri gradnji objektov, pri rekonstrukciji hotelov bo treba upoštevati, da bodo vzdržali bistveno močnejše sunke, tako kot to upoštevajo na Zahodu, v ZDA, San Franciscu, Los Angelesu. Z nevarnostjo potresa bo pač treba živeti, je pa za ljudi na tem območju to zdaj zelo težko. In jaz si želim, da mlade generacije ne bi odhaje s tega območja.
