Na okrožnem sodišču v Murski Soboti so 58-letno Elizabeto Todorovič spoznali za krivo umora moža Velimirja Todoroviča in jo obsodili na pet let zapora, za skrunitev trupla pokojnega pa na osem mesecev zapora oziroma enotno kazen pet let in šest mesecev zapora. Njenemu sinu Alenu Todoroviču, ki je materi pomagal iz domače garaže truplo spraviti na železniške tire, kjer ga je prevozil vlak, pa so dosodili osem mesecev zapora.
Okrožni državni tožilec Bojan Misja je v sklepnem govoru opozoril na neujemanje nekaterih dejstev in vrsto v primeru nerešenih vprašanj. Podvomil je v verodostojnost zagovora obdolženke in menil, da pri dejanju ni šlo za bistveno zmanjšano prištevnost, kot je to na podlagi obtoženkinega pripovedovanja sklepal izvedenec psihiatrične stroke. Po njegovem je bilo dejanje storjeno v prištevnem stanji in z naklepom, zato je za Elizabeto Todorovič predlagal 13 let zaporne kazni za umor in leto dni zapora za kaznivo dejanje skrunitve trupla. Za Alena Todoroviča pa je za skrunitev trupla predlagal 10 mesecev zapora.
Zagovornik Todorovičeve Danilo Hari je zavrnil namige tožilca, da je obdolženka zagovor priredila in menil, da je bil napad na moža posledica dolgoletnega pritiska, storjen na mah, in ne premišljeno. Smrt je po besedah zagovornika nastopila indirektno, ne zaradi udarcev, pač pa zato, ker je v zmoti, saj je mislila, da je mož že mrtev, njegovo glavo ovila v plastično vrečko. Zato naj ne bi šlo za naklepni umor, pač pa le za kaznivo dejanje hude poškodbe. Za predlagano tožilčevo kazen je menil, da je očitno previsoka, opozoril pa je tudi, da se Todorovičeva zdravi v ormoški psihiatrični bolnišnici.
Zagovornik Alena Todoroviča Franc Weindorfer je v sklepnem govoru poudaril, da njegov varovanec ne more biti obsojen za kaznivo dejanje skrunitve trupla, saj mora za to obstajati namen, tega pa pri Alenu zagotovo ni bilo. Obdolžen bi lahko bil kvečjemu za kaznivo dejanje pomoči storilcu kaznivega dejanja po dejanju, vendar pa v tem primeru kot krvni sorodnik sploh ne bi mogel biti obsojen.
Olajševalne okoliščine
Sodni senat pod predsedstvom Deziderja Novaka pri sprejemu sodbe tega ni sprejel, za najnižjo možno kazen za umor pri obdolženki pa se je odločil predvsem zaradi ugotovitve o njeni bistveno zmanjšani prištevnosti pri dejanju, upošteval pa je tudi njeno nekaznovanost, težke razmere v družini, skrb za sina ter njeno zdravljenje v psihiatrični bolnišnici. Sodni senat je tudi zavrnil predlog zagovornika Harija, naj obdolžena oprosti plačila stroškov, tako da bosta morala plačati sodne stroške in stroške zagovornikov.
