Kdor se zadržuje ali giblje na javnem kraju, mora imeti obraz tako razkrit, da je mogoče prepoznati njegove obrazne poteze. Kaj to pomeni v praksi? Če oseba nosi kapo in šal ali podkapo, ko je zunaj mraz, ali je že v prekršku? "Ne gre za tako ekstremno razlago. Predlagana sprememba uzakonja neko normativno praznino splošnega pravila prepoznavanja oseb na javnem kraju," pojasnjuje minister Matoz. Trdi, da imajo tudi druge države podobne ureditve in za zagotavljanje javnega reda so takšne omejitve dopustne.
Ali določba zakona dejansko pomeni, da bi bilo po tem predlogu zakona nošenje burk v javnosti prepovedano? "V kolikor ni mogoče prepoznati obraznih potez, je prepovedana, tako kot ostale maske in prekirvala, ki onemogočajo identifikacijo osebe za zagotavljanje javnega reda in miru," pravi Matoz.
V odzivu na predlog je islamska skupnost zapisala, da se glede na dosedanjo politično razpravo težko izognejo vtisu, da v središču pobude ni zakrivanje obraza, temveč omejevanje vidne prisotnosti islama in muslimank v javnem prostoru. "Zaradi identifikacije oseb na javnem kraju je prav, da so obrazi oseb prepoznani in da je osebo mogoče identificirati. To je očitek, ki nima resne podlage," je prepričan minister, ki trdi, da so primeri, ko nekateri obraz zakrijejo, da bi onemogočili identifikacijo pri izvedbi tatvin, ropov in podobnih nezakonitih ravnanj.
Iz islamske skupnosti pišejo tudi, da dodatne pomisleke vzbujajo nejasno opredeljene izjeme, ki nekatere razloge za zakrivanje obraza dopuščajo, verskih pa ne upoštevajo. Takšna ureditev ustvarja občutek dvojnih meril in krepi dvom o tem, koga naj bi prepoved dejansko zadevala, zato se jim prepoved zdi popolnoma nesmiselna. "Če gre za neke tradicionalne, kulturne ali umetniške prireditve, te omejitve ni, saj so to določene izjeme. Ne vem, na kakšen način bi to oviralo versko prireditev, ki se ponavadi odvija v sakralnih objektih," odgovarja Matoz.
Minister priznava, da so predlog sprejeli tudi v luči protestov, ki zadnje tedne divjajo po evropskih mestih, kjer so zamaskirani protestniki razbijali izložbe. "Na posnetkih se vidi, da je večina tistih, ki nasilno ravna in uničuje, napada in ogroža varnost oseb, ponavadi zakritih."
Sedaj eden izmed najbolj vidnih organizatorjev protestov Jaša Jenull pravi, da z razkritim obrazom nikoli ni imel problema, da se mu zdi pomembno, da ko pridemo na protest, se pokažemo, kar omogoča ustava, vendar ta predlog vidi kot nek poskus zastraševanja ljudi. Matoz te navedbe zanika. "Zbiranje in izražanje stališč je dovoljeno, v kolikor je v zakonskih okvirih."
Višje kazni
Poudarja še, da je treba omogočiti identifikacijo oseb, ne samo na protestih, temveč tudi pri drugih nezakonitih dejanjih. Po njegovih besedah Policija storilce odkriva tudi na podlagi kamer na ulicah in z novo zakonodajo bi tudi policisti lažje izvajali svoje naloge.
Predlog zakona je sedaj sicer malenkost spremenjen, je razkril Matoz. Globe so povišane, in sicer od 200 do 600 evrov za ta prekršek. Sprva je bila za kršitev zapovedi razkritega obraza na javnih krajih do mere, da so prepoznane obrazne poteze, predvidena globa od 100 do 200 evrov.
V kolikor pa ima oseba zakrit obraz pri nasilnem ravnanju, torej pri ogrožanju varnosti ljudi ali pri napadu na premoženje, je globa od 1500 do 5000 evrov, je spremembe pojasnil Matoz.
Zanimalo nas je tudi mnenje opozicije. V studio smo povabili poslance opozicije iz Gibanja Svobode, SD-ja in Levice, vendar se nihče ni odzval na naše vabilo na soočenje.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.