Po oceni Božinovića evropski pakt o migracijah in azilu, ki je stopil v veljavo 12. junija, prinaša popolnoma nov pristop k obravnavi migracij in je tisto, kar sta v zadnjih letih zagovarjali tako Slovenija kot Hrvaška. "To pomeni, da uspešen boj proti nezakonitim migracijam ni mogoč, če vsi ne ravnamo enako, če vsi ne uporabljamo enakih novih pravil in če na koncu vsi tisti, ki nimajo pravice ostati v EU, Evropsko unijo tudi zapustijo," je dejal.
Pakt po oceni hrvaškega ministra onemogoča zlorabo postopkov za azil v smislu, da prebežniki prošnje vlagajo v več državah. Tako morajo države po novem v sedmih dneh ugotoviti, od kod je migrant prišel. Če je že vložil prošnjo za azil v drugi državi, se mu vlogo avtomatično zavrže, njega pa se uvrsti v program za vračanje, je povedal.
Za Matoza je pomembna obveza iz pakta, ki državam nalaga, da vse migrante, ki nezakonito prestopijo zunanjo mejo, registrirajo z biometrijo in podatke vnesejo v sistem Eurodac. S tem naj bi preprečili spreminjanje identitete, hkrati pa se izognili temu, da bo nekdo zatrdil, da je prišel iz Hrvaške, čeprav je v resnici prišel iz druge države, je povedal.
Po oceni Božinovića je zelo pomembno, da bodo pakt dosledno izvajale vse države, skozi katere gredo prebežniki, saj da bo le tako lahko uspešen.
Hrvaški notranji minister je prepričan, da bo pakt tudi zmanjšal število t. i. sekundarnih migracij. 60 odstotkov tistih, ki pridejo na hrvaške meje, naj bi namreč prej prešlo že vsaj eno članico EU.
Po zagotovilih Božinovića je Hrvaška vse potrebne zakonske spremembe za izvajanje pakta sprejela pred enim mesecem in pol, medtem ko Slovenija, kot je spomnil Matoz, vseh njegovih določb še ni vključila v svojo zakonodajo. Potrebne zakonodajne spremembe naša država še sprejema, kljub temu pa pakt delno že izvaja, saj je mogoče nekatere določbe izvajati že na podlagi samega sporazuma, je povedal.
Medtem ko je Slovenija letos zabeležila za 40 odstotkov več nezakonitih prehodov meje kot v enakem obdobju lani, pa na Hrvaškem zaznavajo njihov upad za okoli 30 odstotkov.
Tako Božinović kot Matoz sta sicer na srečanju, ki je bilo njuno prvo v tej vlogi, poudarila dobro sodelovanje med obema ministrstvoma in policijama.
Božinović se je zahvalil Sloveniji, da je ukinila notranji nadzor na meji s Hrvaško in da bo nezakonite prehode nadzirala na druge načine. Posebej je izpostavil dobre odnose z dosedanjimi vladami Janeza Janše, med drugim tudi prejšnjo, ki je Hrvaški pomagala vstopiti v schengenski prostor, kar je nekaj, česar Hrvaška ne pozablja, je dejal.
Po besedah Matoza sta se s hrvaškim kolegom danes pogovarjala tudi o turistični sezoni, pri čemer državi prav tako dobro sodelujeta in si izmenjujeta izkušnje. Dogovorila sta se tudi, da bosta Slovenija in Hrvaška z mešanimi patruljami še naprej izvajali nadzor na zunanji schengenski meji.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.