Matoz zahteva še izločitev predsednice sodišča

Zagovornik prvaka SDS Janeza Janše Franci Matoz je danes na sojenju Janši zaradi obtožb o razžalitvi novinark ponovno zahteval izločitev sodnice Barbare Žumer-Kunc in sodnice porotnice Simone Zorko. Zahteval pa je še izločitev začasne predsednice okrožnega sodišča v Celju Petre Giacomelli.

Matoz trdi, da obstaja dvom v nepristranskost, zato zahteva izločitev vseh treh omenjenih. Žumer-Kunčeva je zahtevo Matoza prepustila v odločanje predsedniku celjskega višjega sodišča. Če bo zahteva zavrnjena, se bo sojenje nadaljevalo 23. novembra.

Matoz: Zadeva Žumer-Kunčevi ni bila dodeljena po abecednem vrstnem redu

Okrožno sodišče v Celju je sicer v petek že zavrnilo Matozovo zahtevo za izločitev Žumer-Kunčeve in Zorkove. A je Matoz po vpogledu v elektronski vpisnik glede dodeljevanja Janševega sojenja Žumer-Kunčevi in imenovanja Zorkove za sodnico porotnico dejal, da vztraja pri izločitvi članic senata, ker iz vpisnika ni razvidno, da bi bila zadeva Žumer-Kunčevi dodeljena po abecednem vrstnem redu.

Iz vpisnika je bilo namreč razvidno, da je bila zadeva oktobra 2016 najprej dodeljena sodnici Saši Kovačič, mesec dni kasneje Ingrid Lešnik in potem maja lani Žumer-Kunčevi, je navedel Matoz. Opozoril je, da je ustavno sodišče zapisalo, da je kazensko zadevo moč prerazporediti drugemu sodniku, če je prvotno imenovan sodnik preobremenjen ali je v daljšem bolniškem staležu.

"Lešnikova, kot je bilo razvidno iz elektronskega vpisnika, ni bila preobremenjena niti ni v bolniškem staležu," je ugotavljal Matoz.

Glede sodnice porotnice pa je poudaril, da je bilo njeno ime na seznam sodnikov porotnikov vneseno ročno, zato ni bilo mogoče ugotoviti, ali je bila Zorkova imenovana skladno s sodnim redom. Meni tudi, da je Zorkovo imenovalo sodno osebje in ne začasna predsednica sodišča Giacomellijeva.

Janša: 'Gre se za vprašanje, ali ima človek v Sloveniji pravico do obrambe pred medijsko prostitucijo in klientelističnim novinarstvom'

Janša je danes v izjavi za medije po sojenju dejal, da je od prvega naroka minilo leto in pol, v tem času pa se ni nič dogajalo, razen da so se sodnice na celjskem okrožnem sodišču fiktivno menjavale. Zdaj, ko je spet kampanja za lokalne volitve, pa s tem postopkom nenavadno mudi, je povedal.

"Dejstvo je, da gre tukaj za vprašanje, ali ima človek v Sloveniji pravico do obrambe pred medijsko prostitucijo in pred klientelističnim novinarstvom, ki te lahko desetletja s strani istih oseb nekaznovano žali, potem ko nekaj na splošno napišeš nazaj, pa si kazensko preganjan," je dejal Janša.

Če bo v omenjeni zadevi padla kakšna obsodilna sodba, potem bo na desetine, stotine ljudi, ki so bili kadar koli užaljeni zaradi poročanja obeh omenjenih novinark, upravičenih do odškodninskih ali kazenskih tožb, kajti pravice veljajo za vse, je še dodal Janša.

Velenjsko okrajno sodišče razsodilo, da je bil tvit žaljiv

Janša je obtožen, da je s tvitom iz marca 2016 razžalil novinarki Televizije Slovenija  Eugenijo Carl in Mojco Šetinc Pašek. Med drugim je zapisal, da na "neki Facebook strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C. in Mojce P.Š." Zaradi omenjenega tvita sta novinarki Janšo tožili tudi pravdno. Velenjsko okrajno sodišče je leta 2016 v ločenih zadevah razsodilo, da mora Janša novinarkama plačati po 6000 evrov kazni, saj je bil njegov tvit žaljiv. Nobena od sodb še ni pravnomočna.

Za kaznivo dejanje razžalitve v sredstvih javnega obveščanja je sicer zagrožena denarna kazen ali do šest mesecev zaporne kazni.