Matura bo, dijaki v skrbeh: 'Če snovi ne razumemo, smo prepuščeni sami sebi'

Kot so se včeraj na spletnem sestanku dogovorili predstavniki državne komisije za splošno in poklicno maturo, državnega izpitnega centra in predstavniki dijaške organizacije, se bo matura začela 30. maja oziroma najkasneje 15. junija. Odpovedali bi jo le v primeru, če bi tako presodila zdravstvena stroka. Prav tako ne bo manjšega obsega mature, so se še odločili pristojni.

Razlogi za to pa: "Prepričani smo, da bi bil zaključek brez mature in prehod srednješolcev v terciarno izobraževanje brez mature mnogo slabša rešitev. Pisanje mature z začetkom junija je najbolje za dijake zato, ker bo le na ta način za zaključne letnike srednji šol to šolsko leto z nekaj koledarskimi premiki zaključeno praktično v predvidenih rokih, morda z nekaj zamika pri razglasitvi rezultatov. Za dijake bo to daleč najbolje, ker bodo po zadnji obveznosti v spomladanskem roku lahko imeli enako dolge počitnice: morda bodo le teden dni dlje počakali na rezultate," so nam sporočili z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ).

Dodali so, da se jim še pomembneje zdi to, da bodo tudi letošnji maturanti, ki bodo upravičeno odsotni na spomladanskem roku (na primer zaradi bolezni) ali bodo neuspešni ali nezadovoljni z maturitetno oceno, imeli povsem enake možnosti kot v preteklih letih z drugim, to je jesenskim rokom mature. "In nenazadnje – vsi vpisi v terciarno izobraževanje bodo lahko izpeljani enako kot v preteklih letih," so še izpostavili.

"Starejši profesorji se ne znajdejo dobro"

A da so razlike od profesorja do profesorja, na kakšen način podaja snov na daljavo in koliko truda v to vloži, ogromne, opaža dijakinja četrtega letnika Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor, ki je želela ostati anonimna (njeno ime hranimo v uredništvu). Nekateri profesorji se trudijo pouk izvajati kar se da podobno kot v šoli in na primer organizirajo videokonference, spet drugi pa le pošljejo gradivo po elektronski pošti in od dijakov zahtevajo, da jim odgovorijo z izpolnjenimi učnimi listi.

"Mislim, da je naše šolstvo glede izobraževanja na daljavo čisto zaostalo in se šele sedaj, ko pač ne gre drugače, končno nekaj dela na tem. Ampak takšen pouk je za nas nekaj povsem novega, predvsem pa se v tem ne znajdejo dobro starejši profesorji, nekateri od njih imajo težave z novodobno tehnologijo. Že zaradi teh razlik se mi ne zdi prav, da se matura izvede, kot da je vse običajno," je izpostavila sogovornica.

Tudi Domen Beribak, letošnji maturant na Ekonomski gimnaziji in srednji šoli Radovljica, pove: "Najtežje mi je, ker moramo veliko snovi sami predelati. Res je, da imamo doma zdaj veliko časa, da delamo za šolo, ampak kaj nam to pomaga, če nečesa ne razumemo, pa ni nikogar, da bi ga o tem lahko kaj vprašali? Pouk ni še nikoli potekal na tak način in če neke snovi ne razumemo, smo prepuščeni sami sebi." Ne strinja se s tem, da bi se matura letos izpeljala v klasični obliki in že v spomladanskem roku: "Večina mojih sošolcev je istega mnenja, in sicer, da nimamo pogojev, da bi normalno predelali in ponovili snov za štiri leta nazaj in zato tudi nimamo pogojev, da bi na maturi dosegli najboljše možne rezultate."

Ministrstvo: Ne opažamo precejšnjih razlik med šolami

A na MIZŠ menijo drugače: "Naj poudarimo, da je ministrstvo v samo 14 dnevih skupaj z ravnatelji in učitelji ter tudi učenci in dijaki vzpostavilo sistem izobraževanja na daljavo, ki po naših podatkih deluje zelo dobro in ne zaznavamo precejšnjih razlik med šolami."

Poleg tega na ministrstvu ocenjujejo, da tudi če so se ali se bodo te razlike pojavile, se bo to "mnogo bolj odrazilo pri ocenjevanju zadnje konference v tem šolskem letu, kjer se bo preverjalo samo znanje zadnje konference". Za maturante, tako MIZŠ, bo to imelo večji vpliv na končne ocene v četrtem letniku kot pa na rezultate, dosežene na maturi: "Prav zaradi tega je še posebej letos bolj pravično, da dijaki zaključnih letnikov pridejo tudi do maturitetnih ocen, kjer se preverja znanja vseh štirih let srednješolskega izobraževanja, ki se je v okoli 95 odstotkih izvedel brez vpliva epidemije koronavirusa."

Matura je predvsem velik psihični zalogaj

"O maturi poslušaš že od osnovne šole dalje in se mi že zato zdi velik psihični napor," pa poudarja anonimna dijakinja iz Maribora, ki jo skrbi, kako bodo te, hitro se spreminjajoče okoliščine vplivale na njen rezultat na maturi: "Pravzaprav nihče ne ve, kdaj se bomo vrnili v šolske klopi. Zdi se mi, da tisti, ki odločajo o letošnji maturi, pozabljajo, da je to za nas velik zalogaj in da bomo, tudi ko se šole odprejo, potrebovali nekaj časa, da pridemo nazaj v običajen ritem. Oni pa bi nas takoj zasuli s testi in spraševanji."

Tudi Domen, dijak iz Radovljice, razmišlja podobno: "Na ministrstvu se ne zavedajo in ne razumejo stresa, ki ga zaradi trenutnih razmer preživljamo."

A na MIZŠ te očitke zavračajo: "Nihče ne minimalizira izjemnih okoliščin te generacije maturantov zaradi epidemije koronavirusa." A da vse pristojne institucije, "predvsem šole s svojimi učitelji opravljajo izjemno delo, da se učencem, dijakom in tudi maturantom v času epidemije omogoča, da se čim bolj lahko posvetijo učenju". In dodajajo: "Tudi letošnja generacija bo zmožna po najboljših močeh odpisati maturo."

DOS: Ministrica si je anketo narobe interpretirala

Nekatere dijake je precej razburila izjava ministrice Simone Kustec, ki je konec marca dejala, da prevladuje mnenje maturantov, da se matura izvede. Ministrico smo zato vprašali na podlagi česa ta trditev: "Opirali smo se na odprto pismo Dijaške organizacije Slovenije (DOS) in priložene ankete," so sporočili z MIZŠ. Omenjena anketa je pokazala, da si maturo večina dijakov želi v zmanjšanem obsegu, samo 15 odstotkov bi jo odpovedalo.

"Interpretacije s strani ministrice je bila napačna," pa je dejala predstavnica DOS Maja Kalin. "Naše stališče je, da se matura izvede, če in ko bodo izpolnjeni pogoji, ki smo jih tudi našteli v odprtem pismu, se pravi, da je zagotovljena zdravstvena varnost, da imajo vsi dijaki možnost do kakovostnih priprav, da so zagotovljeni isti pogoji za vse pri izvajanju priprav in da imajo vsi dijaki na voljo vsa potrebna gradiva."

"V času, ko so pristojne osebe v medijih poročale, da bo matura izvedena in da smo maturanti sami privolili v to, smo se začeli spraševati, ali je bilo naše mnenje v celoti upoštevano," pa je v odprtem pismu zapisala skupina dijakov, ki je izvedla novo anketo. V analizi pišejo, da jo je rešilo 9234 maturantov, kar 63 odstotkov pa jih je glasovalo za odpoved letošnje mature.

Kako bo poskrbljeno za varnost?

O pomislekih, da bi bilo težko pisati teste z masko in rokavicami, in tudi o samem problemu varstva zdravja pa: "Varnost za maturante in profesorje bo izvedena glede na okoliščine, ki bodo v zvezi z ugašanjem epidemije v Sloveniji veljali takrat (čez osem tednov). Z ugašanjem epidemije se bo tudi v Sloveniji v vseh družbenih podsistemih in tudi v šolah življenje začelo odvijati postopoma. Vedeti je treba, da bo šele zadnja faza postopnega uvajanja popolnega delovanja šol takšna, da bo vse na šolah teklo tako, kot je pred epidemijo, se pravi polni razredi v vseh oddelkih na šoli."