Slovenija

Matura vendarle urejena z zakonom

Ljubljana, 28. 01. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min

Zakon o maturi, ki je v zakonodajnem postopku že od 1995, določa vsebino, postopek in način opravljanja splošne in poklicne mature ter pravice in obveznosti kandidatov za opravljanje mature.

Po osmih letih končno zakon o maturi
Po osmih letih končno zakon o maturi FOTO: POP TV

Zakon maturo opredeljuje kot državni izpit. Kandidati s splošno maturo dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji gimnazijskih programov in programov maturitetnega tečaja, ter usposobljenost za univerzitetni študij. Z opravljeno maturo kandidat pridobi srednjo izobrazbo. Splošna matura se opravlja iz petih predmetov, od tega iz treh "obveznih" in dveh izbirnih. Obvezni oz. skupni predmeti splošne mature so slovenščina, tuji jezik in matematika.

S poklicno maturo pa kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja, poklicnega tečaja, ter usposobljenost za visokošolski študij. Poklicna matura je oblika zaključnega izpita, z njo kandidat pridobi srednjo strokovno izobrazbo, opravlja pa se iz štirih predmetov (dveh obveznih in dveh izbirnih). Obvezna predmeta skupnega dela poklicne mature sta slovenščina in izpit iz temeljnega strokovno-teoretičnega predmeta.

Na območjih, kjer živi italijanska narodna skupnost, je v šolah z italijanskim učnim jezikom namesto slovenščine italijanščina, na območjih, kjer živi madžarska narodna skupnosti, pa lahko kandidat izbere slovenščino ali madžarščino.

Za pripravo in izvedbo mature bodo skrbeli maturitetni organi in Državni izpitni center. Zakon bo uredil opravljanje mature in varstvo pravic kandidatov, tajnost maturitetnih gradiv ter zbiranje in varstvo osebnih podatkov.