Zahteva državnega sveta, da naj državni zbor uvede parlamentarno preiskavo zaradi domnevno nezakonitega oziroma neodgovornega dela državnega tožilstva, je v nasprotju z ustavo, meni začasni vodja vrhovnega državnega tožilstva Franc Mazi. DS namreč le na splošno kritizira delo tožilcev, ne opredeljuje nosilcev javnih funkcij, ki naj bi jih preiskovali, niti ne navaja konkretnih spornih ravnanj tožilcev. Vodja tožilcev tako meni, da lahko državni zbor zahtevo DS zavrne kljub ustavni določbi, da mora na zahtevo DS uvesti parlamentarno preiskavo.
Šlo bi sicer za prvi tak primer, ki pa je utemeljen, je prepričan Mazi. "Če bi državni zbor slepo sledil vsaki zahtevi državnega sveta, potem je konec pravne države." Mazi je predlog dodatno argumentiral z besedami, da je treba preiskavo zavrniti, ker se nanaša na osebe, ki jih ni mogoče preiskovati. Državni tožilci namreč niso nosilci javnih funkcij, takšna definicija velja le za generalnega državnega tožilca, saj ga imenuje državni zbor.
Tako je mogoče preiskovati le delo generalnega državnega tožilca, pa še to le v delu, ki se nanaša na njegovo politično odgovornosti pri izvrševanju političnih usmeritev parlamenta. Pri tem se je Mazi skliceval na mnenje pravnih strokovnjakov, ki so na prošnjo nekdanje generalne državne tožilke Zdenke Cerar izdelali mnenje o pristojnostih parlamentarne preiskovalne komisije v primeru Petek (po Mazijevih besedah sta to mnenje pozneje sprejela tudi pravosodno ministrstvo in parlamentarna preiskovalna komisija). Tudi takrat se je namreč postavilo vprašanje, v kolikšni meri lahko zakonodajna veja oblasti nadzoruje delo tožilcev.
Mazi: Tožilci sicer ne nasprotujejo nadzoru
Mazi je sicer poudaril, da tožilci ne nasprotujejo nadzoru njihovega dela, ki pa je v pristojnosti ministrstva za pravosodje (slednje ima pri nadzoru velike pristojnosti). Vodja tožilcev je še opozoril, da na domnevne nepravilnosti opozarjajo državni svetniki, ki "očitno kršijo predpise glede izplačevanja svojih dohodkov in ki so zlorabili institut imunitete, da bi preprečili konec kazenskega postopka zoper enega od njihovih članov".
Zupan "žali tožilstvo"
Gre za pobudnika parlamentarne preiskave Adolfa Zupana, ki mu je DS izglasoval imuniteto kljub temu, da je bil zoper njega uveden kazenski postopek marca 2002, šele novembra tega leta pa je bil izvoljen za državnega svetnika. Mazi upa, da bo ustavno sodišče čim prej odločilo o njegovi pobudi za razveljavitev člena poslovnika DS, ki dopušča takšno prakso. Po poslovniku državnega zbora to ni mogoče, ustava pa določa, da državni svetniki ne morejo uživati večje zaščite z imuniteto kot poslanci. Absolutni zastaralni rok za pregon Zupana zaradi suma ponarejanja listin sicer poteče 26. februarja.
Postopek zoper Zupana?
Mazi tudi ocenjuje, da so Zupanove izjave na sredini seji državnega sveta "presegle meje političnega in vsakršnega bontona, niso bile z ničemer podprte in so za tožilstvo žaljive". Zupan je namreč med drugim dejal, da tožilci ne spoštujejo temeljnih civilizacijskih načel, saj imajo sramotno poniževalen odnos do ljudi in načel kazenskega postopka, ki jih kršijo s svojim aktivnim delom ali pa z opustitvijo pregona. Tako bodo na tožilstvu tudi razmisliti, ali bodo zaradi takšnih Zupanovih izjav zoper njega sprožili kakšen postopek.
Tudi LDS proti preiskavi
Zahteva državnega sveta za uvedbo parlamentarne preiskave o politični odgovornosti državnega tožilstva je nezakonita in v nasprotju s pravnim redom, menijo v LDS. Parlamentarna preiskovalna komisija namreč ni pristojna za izvajanje nadzora nad strokovnim delom državnega tožilstva ali tožilcev kot funkcionarjev, so prepričani v največji opozicijski stranki.
"Strokovni nadzor izvaja po 67. členu zakona o državnem tožilstvu vrhovno državno tožilstvo, ki ima v ta namen oblikovano posebno revizijsko skupino. Politične odgovornosti ali političnih pristojnosti pa državni tožilci nimajo in zato ne morejo biti predmet parlamentarne preiskave," so sporočili iz liberalne demokracije. Opozarjajo še, da zakonodajna oblast brez zakonite osnove ne more posegati v sodno oblast in v individualno reševanje konkretnih zadev.
Razočaranje in presenečenje
V LDS so "razočarani in presenečeni" nad odločitvijo državnega sveta, ki pri sprejemu svoje odločitve ni upošteval navedenih strokovnih podlag. "Še bolj pa nas preseneča odziv pravosodnega ministrstva, ki podpira ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj bi v okviru svojih nalog ugotavljala politično odgovornost državnega tožilstva, kar je v pravni državi popolnoma nedopustno in nesprejemljivo."
