Slovenija leži na enem izmed nevihtno najbolj aktivnih območij v Evropi. Sredozemsko in Jadransko morje delujeta kot vir toplega in vlažnega zraka, gorske pregrade pa vplivajo na gibanje vremenskih front ter skrbijo za proženje neviht v nestabilnem ozračju. Tako ni nič nenavadnega, da so strele daleč najpogostejše v gorskih predelih, tako v Julijcih, v Posočju kot tudi v Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah, kjer jih letno udari v tla več kot deset na kvadratni kilometer.
Strelam je v Sloveniji najbolj izpostavljeno območje Uršlje gore, kjer strela vsako leto v povprečju udari kar 18-krat na kvadratni kilometer. Vzhodno od Ljubljane je udarom strel najbolj izpostavljen Kum, kjer beležijo okoli deset udarov na leto. Najmanjkrat pa strela udari v Pomurju, v povprečju dvakrat ali trikrat na kvadratni kilometer na leto.
Vzrok za burno vremensko dogajanje v zadnjih dneh je bil velik temperaturni kontrast med južnim delom Evrope, kamor že dalj časa doteka zelo vroč afriški zrak, ter severnim in zahodnim delom celine, ki je pod vplivom precej bolj svežega severnoatlantskega zraka. Meja med obema zračnima masama je v preteklih dneh potekala ravno prek območja Alp, kjer je bilo posledično na voljo veliko energije za razvoj silovitih neurij. Svoje je dodal še močan zahodni veter, ki je pihal v višjih plasteh ozračja, zato so se nevihte povezovale v večje sisteme. Nastale so t. i. nevihtne linije in supercelične nevihte, ki so znane po svoji dolgoživosti, kar pomeni, da lahko prepotujejo ogromne razdalje, spremljajo pa jih siloviti nalivi in orkanski sunki vetra, lokalno pa lahko pada tudi zelo debela toča. Nevihtna sistema, ki sta v sredo in četrtek zgodaj zjutraj prešla Slovenijo, sta nastala na vzhodu Francije, torej sta prepotovala skoraj tisoč kilometrov dolgo pot, preden sta prišla do nas.
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.