Med delom umre največ tujcev

V Sloveniji je v lanskem letu zaradi poškodb pri delu umrlo 29 ljudi, pri čemer v to številko niso všteti tisti, ki so se smrtno poškodovali na poti v službo ali iz nje. Deset od vseh umrlih je bilo tujcev na začasnem delu v Sloveniji. Najpogostejši vzrok je bil padec z višine, saj jih je tako umrlo 11, največ umrlih pa je bilo zaposlenih v gradbeništvu. Zaradi posledic poklicnih bolezni pa je umrlo 681 ljudi.

Goran Lukič iz Zavoda svobodnih sindikatov Slovenije je opozoril zlasti na to, da je dobra tretjina lani umrlih v delovnih nesrečah tujcev. Med letoma 2005 in 2007 se je po njegovih besedah število dovoljenj za delo povečalo za 70 odstotkov, prav za toliko pa se je povečala tudi smrtnost. Pri tem je še opozoril, da je največ nesreč v gradbeništvu, ki sicer beleži kar 40-odstotno rast obsega dodane vrednosti. Vse navedeno po njegovem dokazuje, da so delovni pogoji za tuje državljane slabši.

Z njim se strinja tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič, ki je opozoril tudi na slabe življenjske razmere tujcev izven delovnega časa. Po Semoličevem mnenju se največ delovnih nesreč zgodi v dveh ranljivih skupinah: pri malih delodajalcih, ki v svoje delo ne vključujejo stroke, in pri delavcih za določen čas, ki so za delo premalo izobraženi.

Sekretarka za socialno področje ter varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm je opozorila, da se Slovenija vse od leta 1991 izogiba pregledu nad številom poklicno obolelih ljudi. Kot je pojasnila, odkrivanje bolezni financira delodajalec, kateremu pa v večini primerov ni do razkrivanja slabosti v podjetju.

Podobno tudi v tujini

V svetu se letno sicer zgodi 270 milijonov poškodb pri delu, ki zahtevajo najmanj tri dneve bolniške odsotnosti, beležijo pa 160 milijonov bolezni, ki so povezane z delom, za posledicami pa letno umre več kot 2 milijona ljudi.

Tveganje se razlikuje glede na gospodarsko dejavnost in družbene skupine. Podobno kot pri nas, pa se tudi v svetu največ nesreč dogaja migrantskim delavcem.