Med izvajalci nadaljnjega izobraževanja največ avtošol

V šolskem letu 2010/11 so izvajalci nadaljnjega izobraževanja izvedli več kot 20.000 različnih programov in zabeležili skoraj 309.000 udeležb. Največ zanimanja je bilo za programe brez javne veljavnosti, za potrebe poklicnega dela, med izvajalci pa je bilo največ avtošol, kažejo podatki republiškega statističnega urada (Surs).

V šolskem letu 2010/11 je bilo med 364 izvajalci nadaljnjega izobraževanja – toliko jih je vrnilo izpolnjene vprašalnike – največ avtošol (30 odstotkov), sledile so specializirane organizacije za izobraževanje odraslih (29 odstotkov), enote za izobraževanje pri podjetjih, enote za izobraževanje pri šolah in ljudske univerze.

Izvedli so nekaj več kot 20.000 različnih programov usposabljanja, izpopolnjevanja in specializacije ter programov splošnega izobraževanja, oziroma programov za splošne potrebe in prosti čas. Udeleženci teh oblik izobraževanja ne pridobijo višje ravni formalne izobrazbe, pač pa kvalifikacijo za zaposlitev ali pa širšo splošno izobrazbo.

V tem šolskem letu je bilo največ obiskov udeležencev v programih brez javne veljavnosti, malo manj kot 81 odstotkov vseh; 13 odstotkov obiskov so zabeležili v javno veljavnih in le nekaj manj kot sedem odstotkov v jezikovnih programih. V primerjavi s preteklim letom se ta razporeditev ni spremenila, navaja Surs.

Kar 82 odstotkov obiskov pa so zabeležili v programih za potrebe poklicnega dela. Število udeležencev v posameznih programih za splošne potrebe in prosti čas se iz leta v leto spreminja. V šolskem letu 2001/2002 je bilo v teh programih zabeleženih 20 odstotkov vseh obiskov, v šolskem letu 2008/09 manj kot 13 odstotkov, v šolskem letu 2010/11 pa 15 odstotkov.

Manj jezikovnih tečajev

Izvajalci nadaljnjega izobraževanja so v šolskem letu 2010/11 izvedli 3006 jezikovnih tečajev in zabeležili 20.078 obiskov, kar je za 13 odstotkov manj kot v predhodnem šolskem letu. Največ jih je bilo pri učenju angleškega jezika. Drugi najpopularnejši jezik je bila nemščina.

Vse bolj pa narašča zanimanje tujcev za učenje slovenskega jezika. Delež teh udeležb je znašal skoraj 17 odstotkov vseh in precej več kot v predhodnem letu. Takrat je ta delež znašal 11,5 odstotka, v primerjavi z letom 2005/2006 pa se je povečal skoraj za petkrat. Zanimanje za učenje francoskega in italijanskega jezika je ostalo nespremenjeno, nekoliko več je bilo zanimanja za učenje španskega jezika, nekoliko manj pa za učenje ruskega jezika.