Pred preventivno akcijo AVP opozarja, da med kolesarji naraščajo kršitve predpisov

Med 17. in 30. majem bo po Sloveniji potekal poostren nadzor nad kršitvami kolesarjev, pa tudi kršitvami drugih udeležencev v prometu do kolesarjev. Namen nacionalne preventivne akcije, ki jo organizira Javna agencija za varnost prometa v sodelovanju s Policijo, je opozarjati na večjo varnost kolesarjev. 

Kolesarji sodijo med bolj ranljive skupine udeležencev v prometu, saj jih vozniki motornih vozil velikokrat spregledajo. So pa kolesarji vse bolj pogosti udeleženci v prometu, tako v naseljih kot drugod, saj se delež kolesarjev v zadnjih letih vztrajno povečuje. 

"Vsaka policijska uprava bo med 17. in 30. majem izvedla poostren nadzor, prav tako bodo posamezne policijske enote izvedle krajše poostrene nadzore, kjer bodo pozornost usmerili na kršitve kolesarjev in na kršitve drugih udeležencev do kolesarjev: vožnja kolesarjev v napačno smer, upoštevanje prometne signalizacije (predvsem upoštevanje rdeče luči na semaforju), psihofizično stanje kolesarjev, prevoz otrok na kolesu in uporaba kolesarskih čelad, vožnja po pločnikih, nepravilna prehitevanja kolesarjev ter neupoštevanje pravil o prednosti," so pojasnili na Javni agenciji RS za varnost prometa (AVP). 

Skoraj dve tretjini prometnih nesreč povzročili kolesarji sami

V prvih štirih mesecih letošnjega leta, torej do vključno 30. aprila, so bili po trenutno veljavnih začasnih podatkih kolesarji udeleženi v 247 prometnih nesrečah. Za primerjavo: lani v istem obdobju je bilo 238 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji. 

Od 247 prometnih nesreč z udeležbo kolesarja jih je bilo največ, kar 68, zaradi izsiljevanja prednosti. Neprilagojena hitrost je bila vzrok za 67 prometnih nesreč, nepravilna stran ali smer pa za 43. 145 letošnjih prometnh nesreč (58 odstotkov) so povzročili kolesarji sami, najpogosteje zaradi neprilagojene hitrosti. 

Med kolesarji sicer v prvih štirih mesecih letošnjega leta ni bilo nobene smrtne žrtve (lani sta v tem obdobju umrla dva kolesarja). Hudo telesno se je poškodovalo 44 kolesarjev, kar je en kolesar več kot lani. 22 od 44 hudo telesno poškodovanih kolesarjev v prometni nesreči ni uporabljalo zaščitne čelade. 

Med hudo telesno poškodovanimi je bilo letos največ starih 65 in več let (13), sledila je starostna skupina 55 do 64 in 45 do 54 let (v vsaki po 9 kolesarjev), kažejo podatki AVP. Med hudo poškodovanimi so bili letos tudi trije mladoletni kolesarji (do 17. leta starosti). Le eden je bil povzročitelj nesreče, vsi pa so nosili zakonsko predpisano zaščitno čelado. 

Število lažje telesno poškodovanih je enako kot v istem obdobju lani (165). Od tega je bilo lažje telesno poškodovanih 21 mladoletnih kolesarjev. V kar 15 primerih so bili tudi povzročitelji, zaščitno čelado so nosili v le 14 od 21 primerih. Med pogostejšimi poškodbami kolesarjev v prometnih nesrečah so prav poškodbe glave, zato je uporaba kolesarske čelade priporočljiva za vse. 

Naraščajo kršitve med kolesarji

V obdobju 2018-2020 so policisti pri kolesarjih ugotovili naraščanje kršitev cestnoprometnih predpisov. Če je bilo leta 2018 vseh kršitev 5296, jih je bilo lani ugotovljenih že 7582. Najpogostejše kršitve v omenjenem obdobju so bile: nepravilna stran ali smer vožnje (23 odstotkov vseh kršitev); vožnja pod vplivom alkohola (16 odstotkov); uporaba mobilnega telefona (14 odstotkov) ter neuporaba luči (13 odstotkov vseh kršitev). 

Kot so opozorili na AVP, v zadnjih letih narašča predvsem uporaba telefona pri kolesarjih. Delež teh kršitev je lanskem letu in letos v prvih štirih mesecih znašal že skoraj petino (17 odstotkov) vseh kršitev. Za primerjavo: pred dobrimi štirimi leti je ta delež znašal le dobrih sedem odstotkov. Ob tem so pri AVP spomnili, da uporaba mobilnega telefona in slušalk med kolesarjenjem ni dovoljena in pomembno vpliva na (ne)zaznavanje okolice in prometa, posledično pa se poveča tveganje za prometno nesrečo.

Povprečna izmerjena stopnja alkohola pri kolesarjih povzročiteljih nesreč 1,61 promila

Zaskrbljujoča je tudi visoka povprečna stopnja izmerjene alkoholiziranosti. Kot so zapisali v AVP, je bila letos od 145 kolesarjev, ki so bili sami povzročitelji prometnih nesreč, petina (28 kolesarjev) pod vplivom alkohola. 

"Zelo zaskrbljujoča je pri teh kolesarjih povprečna stopnja izmerjene alkoholiziranosti, ki je znašala kar 1,61 promila (grami alkohola na kilogram krvi). Kar 82 odstotkov teh nesreč se je končalo s poškodbami, štirje so bili hudo, 20 pa lažje telesno poškodovanih. Agencija za varnost prometa in Policija zato znova opozarjata, da alkohol ne sodi v promet in da se zaznave okolice za varno udeležbo v prometu spremenijo že po prvem popitem kozarcu," so poudarili. 

Ker je v prometu dovolj že trenutek nepazljivosti, da se človeku življenje za vselej korenito spremeni, AVP in Policija svetujeta: "Kolesarji, na cestah bodite kar najbolj pozorni, saj je za nastanek nesreče dovolj majhna napaka. Ne uporabljajte mobilnega telefona ali slušalk za poslušanje glasbe, ne vozite pod vplivom alkohola, vozite zmerno in hitrost prilagodite razmeram v prometu. Na pot se podajte strpno in z zavedanjem, da smo za varnost v prometu soodgovorni vsi."

Agencija za varnost prometa tudi voznikom svetuje, naj bodo pozorni na kolesarje. Še posebej pri zavijanju desno, saj imajo kolesarji in pešci prednost. Ko pri bočnem parkiranju zapuščate avtomobil, vrata avtomobila iz notranjosti odpirajte z desno roko. Tako boste se morali zasukati s telesom in boste videli kolesarja, ki prihaja od zadaj. Voznike pa pozivajo tudi, naj se na kolesarje ne jezijo, saj so v prometu ranljivejši kot vozniki avtomobilov.