Med nalivi, strelami, v megli in nizki oblačnosti rešili 286 ljudi

Policisti gorske policijske enote, piloti in tehniki letalci so v času najhujše naravne nesreče v zgodovini Slovenije dali vse od sebe. "Že v startu smo morali iti na 110, če ne celo na 120 odstotkov," pove Nejc Travner, kopilot, ki je skupaj s kapitanko Tanjo Novak poletel prvi dan poplav na enem od treh helikopterjev AW169, ki jih ima na razpolago slovenska policija. 

"Sem lokalec, tako da mi je bilo res grozno grozno. Pomagali smo, kolikor se je dalo. Toliko je bilo stvari, da smo potrebovali štab, da nas je usmerjal za reševanje ljudi z enega konca na drugega. Prvi dan smo iz krošenj reševali ljudi, ker so bili odrezani od glavne ceste oz. se ljudje iz kampa niso pravočasno umaknili in jih je tok vode dejansko ločil. To je bila naša uvertura v te naporne dni." 

Policijska letalca sta reševala ljudi iz groze v kampu Menina. Posadka je bila sicer tistega dne planirana za gorsko reševanje, vendar je vreme povsem spremenilo načrte. Kot pove vodja posadke, so jih prizori kljub seznanjanju z razmerami na uvodnem brifingu presenetili. "Veliko smo že videli, ampak kaj takšnega si verjetno ni nihče predstavljal. Res pa je, da v tistem trenutku nisi razmišljal, ampak si se osredotočal na to, kako čim več narediti, in to varno, potem koordinirati, kako naprej z gorivom. Res smo imeli srečo, da smo pravi čas šli, ker smo bili prvi helikopter na mestu, in delali, dokler nismo porabili goriva, da je bilo še varno pristati. Vmes se je vreme še tako poslabšalo, da nihče ni mogel priti," pripoveduje Novakova, ki je sodelovala že pri lanskem spopadanju s požari na Krasu. 

Vodja Letalske policijske enote Dejan Kink pravi, da dogodka nista primerljiva. "To je bila ena izmed težjih akcij. Lansko leto smo sodelovali pri požarih, vendar to niti približno ni primerljivo po zahtevnosti in stopnji organizacije, ki je bila potrebna. Angažiranih je bilo veliko več enot. Vseskozi smo imeli tri helikopterje v pogonu, kar za nas ni ravno normalno in pričakovano, vendar smo se zorganizirali in naredili."

Posadke so leteli med nalivi, strelami, v megli, nizki bazi oblakov in vetru ter na poplavljenih in nedostopnih območjih v okoliščinah visoke stopnje nevarnosti in izpostavljenosti za svoje zdravje in premoženje, so zapisali v obrazložitvi. "Policisti piloti so leteli tudi na območjih brez signala in z zelo omejenim prostorom delovanja. Izjemnega pomena so bile prav njihove izkušnje, znanje kartografije in orientacije ter sposobnost hitrega prilagajanja razmeram na terenu. Tehniki letalci so skrbeli za varnost plovila, varnost reševalcev, ki so jih s helikopterja na jeklenici spuščali na območja naravne nesreče, in varnost ljudi na tleh. Te naloge so opravljali z odličnim izvidništvom, opazovanjem ter spremljanjem situacij in iskanjem ljudi, ki so potrebovali pomoč, pa tudi z zahtevnim delom na jeklenici in v letalskih operacijah."

Vsi, ki so v tistih dneh leteli, s seboj nosijo spomine težkih prizorov. "Težko je, ko vidiš svojo dolino, vso poplavljeno. Živim precej blizu Savinje, zjutraj, ko sem šel v službo, sem samo odprl vrata in je zunaj bučalo. Grozen zvok in ne veš, od česa je. No, potem sem ugotovil, za kaj gre, ko sem prečkal Savinjo še pred zaprtjem mostu. Domača okolica v povsem spremenjenih pogojih mi je najbolj ostala v spominu," pravi Travner. 

Intenzivnost dela in osredotočenost na naloge v danem trenutku ne dopušča preveč čustvenega dojemanja dogajanja. "Ko delaš, sicer o tem ne razmišljaš, vendar ko sem se ozrla nazaj po helikopterju, sem videla za seboj premražene ljudi, predvsem otroke. Njih smo namreč najprej povlekli gor, starši so ostali spodaj, prestrašeni. Postala sem solzna, kot še nikoli do sedaj. Tega si res ne predstavljaš. Imela pa sem srečo, da je bil v posadki Nejc, ki je bil res zbran, nisva zgubljala časa z navigacijo, kam morava iti, bila sva na vezi z vodjo štaba, saj se dobro poznata. Zato je prvi dan res vse bilo na svojem mestu."

Zahvale pa gredo tudi tistim, ki v petek niso prejeli policijskih priznanj, čeprav bi jih, po mnenju vodje enote Kinka, morali. "Zahvalil bi se vsem sodelavcem, ki jih komisija ni izbrala za prejem priznanja, pa so si ga nedvomno tudi zaslužili. Za nekaj fantov je bila komisija mnenja, da niso bili zaslužni za medalje za požrtvovalnost. Vendar pa so v naših očeh bili, ker brez njih helikopterji zjutraj ne bi leteli. Fantje so ponoči šraufali, organizirali prevoz goriva v Savinjsko dolino že prvi dan ... Nedvomno so bili z nami," poudarja Kink. "Tudi, če niso leteli, so bili ključen del celega našega sistema," doda Travner. "Mi smo vedno v ospredju, vendar brez njih nas ni," pa še pove Novakova.

Vsi člani posadke so začeli delati, ko se je zdanilo, in končali, ko se je zmračilo. Skupaj so v nekaj dneh rešili 286 ljudi in deset živali ter na teren kot pomoč prepeljali 46 oseb in okoli 13 ton različnih življenjsko nujnih potrebščin in materiala. "Dodatna vrednost njihovega dela je bilo zagotavljanje podatkov za informiranost prebivalstva o stanju na terenu in delu policije ter drugih reševalnih služb," še piše v obrazložitvi. 

Letalska policijska enota in Gorska enota sta sicer tudi prejeli plaketi ministrstva "za izjemno strokovno delo, izjemne zasluge in dosežke pri širjenju varnostne kulture v času uničujočih poplav v Sloveniji ter za posebne prispevke h krepitvi ugleda ministrstva."