Med neurjem je lahko nevarna tudi uporaba dežnika, saj privlači strelo

Zaradi svoje geografske lege, reliefnih značilnosti in podnebnih razmer spada Slovenija namreč med najbolj nevihtna območja na stari celini. Nevihte in neurja se pojavljajo predvsem v topli polovici leta, njihov nastanek pa je običajno pogojen z nestabilno atmosfero. Posledice neurij se med drugim kažejo v lokalnih in hudourniških poplavah, zemeljskih plazovih, vetrolomih in poškodovanih cestah.

Nastanek neviht in neurij je sicer tako krajevno kot časovno težko napovedati, a na Upravi RS za zaščito in reševanje kljub temu svetujejo redno spremljanje vremenske napovedi, še posebej ob načrtovanju aktivnosti na prostem, saj je nestanovitno poletno vreme lahko nevarno tudi za posameznika.

Ob neurju ali nevihti na upravi tako odsvetujejo uporabo telefonov in drugih električnih naprav. Mobilni telefoni so za uporabo sicer varnejši v notranjosti zgradb, a le, če niso priključeni na električni vir. Najvarnejše mesto med neurjem je v notranjosti večje zaprte stavbe, opremljene s strelovodom.

Če se v primeru neurja znajdemo na prostem, na upravi svetujejo izogibanje odprtim površinam, drevesom, vodnim virom, visokim zgradbam in kovinskim predmetom. Nevarna je lahko tudi uporaba dežnika, saj privlači strelo. Med neurjem je treba poskrbeti tudi za domače živali, ki naj bodo v zaprtih prostorih.

V ranljivih okoljih je treba ustrezno zaščititi tudi stavbe, pomembno pa je spremljati tudi vodnatost potokov in hudournikov. Pozornost je treba namenjati tudi morebitnemu trganju zemeljskih plazov.

V okolici stavbe je treba poskrbeti tudi za neovirano odtekanje meteornih voda, čiščenje žlebov in odstranitev predmetov, ki bi jih med neurjem lahko raznašal veter. Premoženje je treba odstraniti tudi v notranjih prostorih, ki bi jih lahko zalila voda. Priporočljivo je zapreti tudi vsa vrata in okna ter iz vtičnic izključiti električne naprave.

Vrtove je pred neurjem priporočljivo zaščititi s protitočnimi mrežami ali koprenami. Vozila pa najbolje zavarujemo tako, da jih parkiramo v garažo ali prekrijemo s pregrinjalom.

Med nevihto ali neurjem je treba ustrezno prilagoditi tudi vožnjo, med katero velja posebno pozornost nameniti morebitnim večjim količinam vode na cestišču in plazenju. V primeru toče vozila ne smemo ustavljati pod nadvozi, mostovi ali v predorih, pač pa je treba zapeljati na najbližje počivališče ali parkirišče, še svetujejo na upravi za zaščito in reševanje.